Ljudi najpogosteje boli glava

Besedilo: Mojca Šimenc
Kategorija: GG Plus / sreda, 6. maj 2009 / 06:00

Glavobol običajno nastane zaradi draženja možganskih ovojnic, možganskih žil in živcev, ki izhajajo iz zgornjega dela vratu. Možganovina je za bolečino neobčutljiva. Ločimo primarne in sekundarne glavobole.

Primarni glavoboli niso povezani s kakšno boleznijo ali poškodbo in so, čeprav so izjemno neprijetni in zelo vplivajo na kakovost življenja, večinoma nenevarni. Devet od desetih glavobolov spada v to kategorijo. Sekundarni glavoboli so nevarnejši, nastanejo pa zaradi različnih akutnih in kroničnih bolezni in/ali poškodb glave. Povzročijo jih lahko žilne bolezni, bolezni oči, ušes, zob, meningitis, vnetje sinusov, nekatere kronične bolezni, slabokrvnost, previsok ali prenizek krvni tlak, možganski tumor, možganska krvavitev, uživanje nekaterih zdravil, zastrupitev s CO2, svincem, insekticidi … Glavobol je tudi značilni spremljevalec prehladnih obolenj, gripe in povišane telesne temperature.

Sedeče delo in negibanje »vaba« za primarne glavobole

Glavobol prizadene okrog 85 odstotkov populacije, najpogosteje pa se pojavlja v starosti od 18 do 45 let. V otroštvu se pojavlja redkeje, pri približno 4 odstotkih otrok. Že v šolskem obdobju pogostnost glavobolov naraste na 15 odstotkov. Običajno gre za primarne glavobole, povezane predvsem z nepravilno držo, tudi s stresom, nekaj je tudi glavobolov zaradi slabega vida, ki pa mine, ko otrok dobi ustrezna očala. Pri odraslih se primarni glavoboli pogosteje pojavljajo pri tistih, ki opravljajo pretežno sedeče delo v zaprtih prostorih in se malo gibajo. Če se glavobol pojavi nenadoma, če je hud in ne popušča ali če ga spremljajo oslabelost, mravljinčenje, izguba koordinacije, omedlevica ali sprememba vida, moramo obiskati zdravnika. Čeprav poznamo več kot 200 vrst glavobolov, sta med primarnimi glavoboli daleč najpogostejša tenzijski glavobol in migrena. Ocenjujejo, da stroški, povezani z migreno (odsotnost z dela, zdravljenje …), samo v Evropski uniji znašajo okrog 10 milijard evrov na leto.

Devet od desetih žensk s tenzijskim glavobolom

Tenzijski glavobol prizadene okrog 70 odstotkov moških in do 90 odstotkov žensk. Nastane zaradi prevelike napetosti mišic v glavi, vratu ali ramenih, vzrok zanj pa je običajno nepravilna telesna drža, predvsem zgornjega dela trupa, posebej vratu in ramen. Lahko nastane tudi zaradi psihične in/ali fizične utrujenosti ali stresa. Pogosto ga olajša masaža mišic ramen in vratu, preprečuje pa fizična aktivnost. Odlična preventiva zoper tenzijski glavobol je hrbtno plavanje, zelo pomagajo tudi vaje za hrbtenico.

Tenzijski glavobol je lahko občasni ali kronični. O prvem govorimo, kadar traja manj kot uro na dan in ne več kot 15 dni na mesec, o drugem pa, kadar se glavobol pojavlja več kot 15 dni na mesec in vsaj 6 mesecev v letu. Bolečina, ki se običajno pojavi na obeh straneh glave, je topa, lahko pritiska ali vleče, ni pa utripajoča. Tenzijskega glavobola (za razliko od migrene) vsakdanja opravila ne poslabšajo.

Tenzijski glavobol običajno zdravimo z analgetiki, ki jih dobimo v prosti prodaji, le redko, ob hudih bolečinah, nam bo zdravnik predpisal močnejše sredstvo proti bolečinam. Sredstva v prosti prodaji so acetilsalicilna kislina, paracetamol, ibuprofen in natrijev naproksenat. Nekaterim pomaga avtogeni trening. Akupunktura je učinkovita tako pri tenzijskih glavobolih kot pri migreni.

Migrena človeka lahko »položi« za več dni

Migrena je ostra, huda, običajno utripajoča bolečina v glavi. Največkrat se začne v določenem delu glave in se razširi na celo polovico glave. Pogosto jo spremlja bolečina za očesom in slabost z bruhanjem, lahko tudi pretirano solzenje in otrpla veka. Vzrok za migreno ni natančno poznan. Traja lahko nekaj ur do nekaj dni in v tem času pri bolniku onemogoči opravljanje vsakdanjih dejavnosti. Bolečina, ki največjo intenzivnost doseže po 60 minutah, se z gibanjem stopnjuje.

Migrena je najpogostejša med 25. in 40. letom starosti. Ocenjujejo, da 90 odstotkov bolnikov prvi napad doživi pred 40. letom starosti. Med ženskami je migrena trikrat pogostejša kot med moškimi. Pogosto je povezana z dvigom ženskega hormona estrogena v drugi polovici menstrualnega cikla. Tudi kontracepcijske tabletke z visoko dozo estrogena lahko povzročijo migreno ali jo poslabšajo.

Pri nekateri bolnikih se pred napadom migrene pojavi avra. Gre za nevrološko motnjo, ki traja od nekaj minut do nekaj ur, bolnik pa doživlja svetlobne pojave: bliskanje pred očmi, izpad vidnega polja na enem ali obeh očesih, cik-cak črte. Lahko mu zvoni v glavi ali ima mravljince ali občutek otrplosti po polovici telesa.

Zdravljenje migrene: Najboljša je preventiva

Pri migreni si lahko pomagamo z analgetiki v prosti prodaji: acetilsalicilno kislino, paracetamolom, naproksenom in ibuprofenom. Gre za ista sredstva, kot jih uporabljamo pri tenzijskem glavobolu. Lahko si pomagamo tudi z eteričnimi olji, ki jih večkrat na dan vtremo v kožo na čelu. Pri polovici ljudi napad migrene mine, ko zaspijo, zato je priporočljiv počitek v temnem, mirnem prostoru.

Pri hudi migreni pomagajo močnejši analgetiki, ki jih predpiše zdravnik in ki jih moramo jemati po navodilih. Tako zdravilo je na primer ergotamin, ki deluje tako, da oži žile v glavi. Najbolj učinkovit je, če ga vzamemo ob prvih znakih migrene, vendar lahko poveča slabost. Novejša zdravila so triptani, ki preprečujejo širitev žil v možganih. Kadar se migrena pojavlja pogosto, na primer večkrat na mesec, zdravnik lahko predpiše zdravila za preprečevanje napadov: neselektivne zaviralce beta receptorjev, nekatere zaviralce kalcijevih kanalov, antiepileptike, antidepresive.

Za preprečevanje migrene je pomembno, da bolnik sam spozna sprožilne dejavnike. Pri tem si pomaga z vodenjem migrenskega dnevnika, v katerega beleži, kaj je migreno povzročilo, trajanje napada in intenzivnost bolečine. Sprožilni dejavniki so lahko fizični in psihični napori, hrup, intenzivni vonji, nekatere vrste hrane (čokolada, kava …), hormonske spremembe, tudi spremembe vremena.