Najširša reka in najdaljša mestna ulica

Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (24)

Po dobri polovici leta proti Buenos Airesu pusto in prazno Patagonijo počasi zamenjajo rodovitne pampe. Travnate ravnice pokrivajo več kot pol milijona kvadratnih kilometrov osrednje Argentine, tam pridelujejo znamenito argentinsko govedino, mleko in žito. V zadnjem letu je vlažne pampe prizadela suša, najhujša v minulih dvajsetih letih, povzročila je ogromno škodo, ki so jo ocenili na milijardo dolarjev. Prizadeta je bila zlasti živinoreja, saj je poginilo 700 tisoč glav govedi.

Z vzhodne strani se približujemo argentinski prestolnici, travniki so vse bolj bujni. Vreme je lepo in pogled na argentinsko prestolnico je veličasten. V enem največjih mest Južne Amerike živi tri milijone ljudi, skupaj s predmestji kar štirinajst milijonov. Tudi z letala je moč opaziti, kako različne so mestne četrti, najbolj opazna je seveda bogataška četrt, kjer imajo vile večje in manjše bazene. Buenos Aires v prevodu pomeni dober zrak oziroma dobri vetrovi, vendar to vsaj poleti ne drži, saj je zelo vroče in soparno. Zato so poleg klimatskih naprav bazeni pravo olajšanje, ki si ga seveda lahko privoščijo le bogatejši.

Morda bi se z našo pokojnino lahko preselil v hišo z bazenom, ugiba pevec, ko stegujeva vratova do letalskega okenca in paseva oči na bogati mestni četrti. Če povprečna argentinska pokojnina znaša 150 evrov, najvišja 400 evrov, bi bil z dobro slovensko pokojnino tukaj pravi gospod, na hitro izračunava. Njegova misel spoh ni tako nenavadna, kot se zdi na prvi pogled, saj se to že dogaja tudi pri nas, ne samo v bogatih državah zahodne Evrope. Prav pred kratkim je starejši zakonski par iz okolice Škofje Loke prodal hišo, za iztržek sta kupila večjo v Braziliji in se preselila tja, kjer bosta s pokojninama živela precej bolje kot pri nas. Če so včasih naši ljudje po svetu odhajali s trebuhom za kruhom ali bežali pred komunizmom, danes odhajajo prostovoljno, v želji po udobnejšem življenju.

Buenos Aires leži ob rečnem ustju, ki ga imenujejo Rio de la Plata, kar v prevodu pomeni Srebrna reka. Tudi Argentina je dobila ime po latinski besedi argentum, kar pomeni srebro, plemenito kovino, ki je bila povod za evropsko kolonizacijo. Ustje Rio de la Plata, ki ga ob izlivu v Atlantski ocean tvorita delti rek Parana in Urugvay, je še najbolj podobno morskemu rokavu, ki je ob sotočju obeh rek široko 48 kilometrov, po 290 kilometrov toka pa je ob izlivu široko 220 kilometrov. Letalo pristane na rečnem bregu in ko vstopamo v avtobus, se vname prepir: je to ocean ali reka? Če je bilo z letala še moč oceniti, kaj je reka in kaj ocean, je bil na tleh pogled na mogočno reko še najbolj podoben pogledu na morje. Matjaž je bil kratek: gledate najširšo reko na svetu.

Ime Srebrne reke ni povsem pojasnjeno. Po eni razlagi naj bi evropski osvajalci verjeli, da se ob njej nahajajo bogate zaloge srebra. Po drugi naj bi bila rečna gladina ob sončnih dopoldnevih v resnici srebrne barve. Ob našem prihodu sredi popoldneva ni bil prav nič srebrna, temveč je bila rjava kot kava in skoraj negibna, zato ni prav nič čudno, da smo jo zamenjali z morjem. Reka je rjavo obarvana zaradi rjave mivke in drugih naplavin, ki jih nosi s sabo. Reki Parana in Paragvay vsako leto s sabo prineseta 57 milijonov prostorninskih metrov mulja, ki se zaradi majhnega padca nato nalaga tja do ustja, kjer blatno vodo mešejo vetrovi in gibanje morja. Plovno pot med Buenos Airesom in Atlantikom tako vzdržujejo s poglabljanjem, Srebrna reka pa je v bližini argentinske prestolnice s pomočjo naplavin naredila že na tisoče otokov, ki jim pravijo Tigre. Na otokih je že več naselij, meščani se tja odpravijo na oddih ob koncu tedna.

Ne samo skromen padec Srebrne reke, tudi velemesto Buenos Aires je nastalo na nižini, ki skoraj nima padca proti morju. Zato je kanalizacija velik problem, večino odplak se izliva v rečne kanale in najbolj onesnaženi smrdijo kot greznice.

Kdove če niso prav zaradi najširše reke v Buenos Airesu zgradili tudi najširšo mestno avenijo na svetu, poimenovali so jo Avenija devetega julija, v čast argentinskega dneva neodvisnosti 9. julij 1816. V vsako smer ima kar šest voznih pasov, tako široka je, da za njeno prečkanje potrebuješ najmanj dva zelena semaforja, še pri dveh pa se moraš podvizati, saj vozniki štartajo, kot bi vozili formulo ena. Buenos Aires se ponaša tudi z najdaljšo mestno ulico na svetu, to je Avenija Riba, ki se vije ob najširši reki. In še z eno naj-stvarjo se lahko pohvalijo - v Buenos Airesu je kar 24 poklicnih nogometnih klubov, kar je več kot v kateremkoli mestu na svetu. Argentina je resnično dežela nogometa.