Trening moči za maratonce

Besedilo: Janez Ferlic
Kategorija: Šport / / 06:00

Pretekli smo krožno traso od Crngroba do Križne gore in nazaj na izhodiščno točko. Dokaj težka trasa, v kateri moramo premagati precej strm cestni vzpon proti vrhu Križne gore in se po planinski poti vračati nazaj. Trasa, kjer bodo maratonski tekači odlično poskrbeli za razvoj moči.

Tekači smo preživeli dokaj neugodno in dolgo zimo ter končno oblekli lahke atletske drese in stekli po gozdnih stezah in neskončnih cestah. Pozimi denimo maratonski tekači večino tekaškega treninga opravimo na asfaltnih cestah, saj so pogosto gozdne in makadamske ceste zasnežene in poledenele in tako spomladi komaj čakamo na mehke gozdne stezice, ki so vsekakor bolj prijazne tekaškim nogam. Da razbijemo monotonost, se lahko podamo na razgibane trase, kjer bomo dobro poskrbeli tako za vzdržljivost kot tudi splošno tekaško moč, ki jo marsikateri tekači preveč zanemarjajo. Krožno traso proti Križni gori začnemo v Crngrobu pod cerkvijo in tečemo po makadamski cesti proti Stari Loki, kjer nato zavijemo desno na cesto, ki vodi proti Križni gori. Začetnemu, rahlo razgibanemu delu po makadamski cesti sledi strma asfaltna cesta vse do gozdne poti, ki vodi naprej proti Lavtarskemu vrhu, in nato nadaljujemo do Planice, kjer se spustimo po gozdni poti nazaj do Crngroba.

Na tej trasi veliko tečejo tekači iz Škofje Loke in okolice, pred več leti je tam svoje treninge opravljal tudi vsem znani ultramaratonski tekač Dušan Mravlje, ko je nabiral prepotrebne kilometre za svoje tekaške podvige po vsem svetu. Zakaj je trasa učinkovita za tekaški napredek? Prvi del je večinoma ravninski z nekaj blagimi vzponi in tam se nekako ogrejemo pred zahtevnim vzponom, ko se bo srčni utrip kar hitro pomaknil proti meji anaerobnega praga, ki nastopi takrat, ko mišice niso več optimalno preskrbljene s kisikom. Ko najtežji del trase »obdelamo«, sledi še nekaj krajših vzponov in spustov, ko spreminjamo tempo, in za zaključek še spust po gozdni stezi, kjer pa bomo dodatno poskrbeli za razvoj prednjih stegenskih mišic, ki se pri teku navzdol močno krepijo, dodatno pa razvijamo koordinacijo in stabilizacijo. Trasa je primernejša za tekače z nekoliko daljšim stažem, ki so že vajeni preteči tudi strmejše vzpone. To pa ne pomeni, da se s traso ne bi spopadli začetniki. Le-ti bodo klance prehodili in tekli po prijetnih ravninskih odsekih.