Kriza vpliva na varčevanje

V bankah in hranilnicah beležijo porast vezanih vlog, na borzi je spet poraslo zanimanje za obveznice, povečalo se je povpraševanje po srebru in zlatu.

Varčevalci, ki s svojimi prihranki niso pripravljeni (skorajda) nič tvegati, so že doslej varčevali v bankah in hranilnicah, po občutnem znižanju vrednosti delnic in enot premoženja vzajemnih skladov pa se je k bančnemu varčevanju vrnil tudi marsikateri vlagatelj z grenko izkušnjo na kapitalskem trgu. Bančni varčevalci so bolj zadovoljni z varnostjo prihrankov, za katere do konca prihodnjega leta neomejeno jamči država, kot s samo donosnostjo. Ker Evropska centralna banka znižuje obrestne mere, se znižujejo tudi obrestne mere za varčevanje. Pri depozitih prevladujejo fiksne obrestne mere, nekatere banke ponujajo tudi spremenljive, pretežno vezane na Euribor. Med bankami so glede višine obrestnih mer kar precejšnje razlike, depozite večinoma obrestujejo v razponu, kot ga kaže razpredelnica.

Bančni depoziti

Donosnost bančnega varčevanja zmanjšuje obdavčitev obresti. Vsi, ki bodo letos pri bankah in hranilnicah dosegli več kot tisoč evrov obresti, bodo morali od te razlike plačati davek po 20-odstotni stopnji.

Poti vodijo tudi navzdol

Vlagatelji na Ljubljanski borzi in tudi na drugih borzah po svetu so spoznali, da poti ne vodijo samo gor, ampak tudi dol. Slovenski borzni indeks SBI 20 je po letu 2000 (z izjemo leta 2005, ko se je znižal za 5,59 odstotka) beležil izjemne rasti: v letu 2001 - 19,01 odstotka, v letu 2002 - 55,24 odstotka, v letu 2003 - 17,71 odstotka, v letu 2004 - 24,74 odstotka, v letu 2006 - 37,86 odstotka in v letu 2007 - rekordnih 78,13 odstotka. Po letih pretirane rasti in precenjenosti delnic je sledilo leto streznitve, indeks SBI 20 se je lani znižal za 67,49 odstotka. Podobno se je zgodilo z indeksom najpomembnejših delnic SBI TOP. V letu 2004 je porasel za 29,3 odstotka, leto kasneje za 2,8 odstotka, v letu 2006 za 56,57 in predlani za 70,97 odstotka, lani je »strmoglavil« in izgubil na vrednosti 66,09 odstotka. In kaj se je lani zgodilo s posameznimi delnicami? Delnica Gorenja je zgubila 75,26 odstotka vrednosti, Intereurope 77,54 odstotka, Krke 60,91, Luke Koper 76,17, Mercatorja 53,21, Petrola 70,27, Telekoma Slovenije 71,27, Aerodroma Ljubljana 83,31, Istrabenza 77,81, Nove KBM 77,22, Pivovarne Laško 45,67, Save 58,44, Žita 70,98 – in tako dalje. Tudi letos po Ljubljanski borzi lomasti medved, med delnicami borzne in standardne kotacije je delnica Istrabenza »potonila« do sredine marca še za 45 odstotkov, delnici Pozavarovalnice Save in Zavarovalnice Triglav za več kot 12 odstotkov, Nove KBM za dobrih deset odstotkov, delnice Gorenja, Intereurope, Pivovarne Laško in Save pa so na vrednosti izgubile več kot osem odstotkov. Največ, za skoraj 13 odstotkov, se je v primerjavi s koncem leta opomogla delnica Krke. Promet na borzi je bil v prvih dveh letošnjih mesecih skromen, bilo ga je za manj kot 90 milijonov evrov, lani v enakem obdobju skoraj 256 milijonov evrov. Februarja je bilo z obveznicami že več prometa kot z delnicami. Med delnicami je bilo največ zanimanja za Krko, med obveznicami so bile najprometnejše Republika Slovenija 59. izdaja, Slovenska odškodninska družba 2. izdaja in Republika Slovenija 60. izdaja.

Sredstva v skladih so se znižala skoraj za polovico

Tudi vzajemni skladi občutijo posledice dogajanja na kapitalskih trgih. Najbolj se to pozna delniškim skladom, nekoliko manj mešanim, najmanj pa obvezniškim in denarnim. Pogled na tečajnico (z dne 17. marca) ni niti malo spodbuden, le redki skladi se lahko pohvalijo z letno oz. polletno pozitivno donosnostjo. Letošnja sprememba VEP (vrednosti enote premoženja) posameznih skladov se giblje od minus 67 do plus 15 odstotkov, 12-mesečna sprememba pa od minus 69 odstotkov do plus 21 odstotkov. Le redki obvezniški skladi imajo letos negativni donos, največ pa so na vrednosti pridobili skladi, ki nalagajo denar v vrednostne papirje predelovalcev surovin in žlahtnih kovin. Po podatkih Banke Slovenije je bilo ob koncu lanskega leta v domačih vzajemnih skladih 1,51 milijarde evrov denarja. Sredstva v skladih so se znižala za dobrih 48 odstotkov, to je za 1,41 milijarde evrov, od tega je bilo 21,5 odstotka neto odlivov, ostalo zmanjšanje pa je posledica vrednostnih sprememb oz. kapitalske izgube. 102 vzajemna sklada od skupno 127 delujočih sta se letos preoblikovala v podsklade krovnih skladov. Preoblikovanje prinaša poleg davčnih ugodnosti tudi poenostavitev dokumentacije o skladih.

Plemenite kovine ohranjajo realno vrednost

»Celotno premoženje ni smiselno vložiti le v plemenite kovine, je pa zaradi zaščite in ohranjanja vrednosti osebnega premoženja smiselno vlagati v zlato in srebro,« pravi Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum za prodajo plemenitih kovin. Naložba v zlato in srebro je predvsem v času recesij in nestabilnih finančnih trgov vedno veljala za dobro naložbo. Tudi zato se je povpraševanje po plemenitih kovinah v zadnjem letu precej povečalo.

»Našim kupcem priporočamo, da imajo v svojem premoženju vsaj 20-odstotni delež v plemenitih kovinah. Za dolgoročnejše obdobje bolj priporočamo investicije v srebro, za kratkoročne naložbe v zlato. Ob tem poudarjam, da ne priporočam investicij v plemenite kovine na kratek rok, prava naložba se pokaže le v srednje- in dolgoročnem obdobju,« pojasnjuje Slapšak. V Sloveniji se tako kot v drugih razvitih državah večina investicij v plemenite kovine porazdeli med zlato in srebro. Med zlatimi palicami je najbolj zanimiva palica mase 31,1035 grama oziroma ene 1 unče oziroma 250 grami, pri srebrnih palicah pa prevladujeta masi enega in pet kilogramov.

Borzna cena unče zlata (31,1035 grama) je pred enim letom znašala 598,50 evra, danes bi morali zanjo odšteti 685,50 evra. Za eno unčo srebra bi morali pred letom odšteti 11,27 evra, danes 10,10 evra. »Kratkoročno gibanje cen zlata in srebra je nemogoče napovedovati. Napovem lahko le, da bo glede na trenutno splošno gospodarsko in finančno situacijo v svetu povpraševanje po zlatu in srebru ostalo na visoki ravni, kar povečuje tudi pritisk na vrednosti teh dveh kovin,« meni Peter Slapšak. Dodaja, da bo v srednje- do dolgoročnem obdobju zlato in srebro zagotovo ohranjalo realno vrednost glede na ostale valute oz. pričakuje, da se bo lahko njuna vrednost celo povečala.