Gorenjske korenine upravitelja Bosne

Dosedanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko, ki je pretekli teden kot visoki predstavnik prevzel vodenje Bosne in Hercegovine, ima gorenjske korenine. Njegova mama Marinka je Ziherlova iz Vodic.

Leta 1949 rojeni doktor pravnih znanosti, diplomant dunajske diplomatske akademije in izvrsten poznavalec slovanskih jezikov, zaveden koroški Slovenec dr. Valentin Inzko je v četrtek v Sarajevu kot visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini od Slovaka Miroslava Lajčaka prevzel vodenje te države. Z njegovim imenovanjem na to funkcijo na predlog Avstrije je soglašal Svet za uresničevanje miru v BiH (PIC), v katerem so predstavniki 55 držav, tudi Združenih držav Amerike. Naloga Sveta in visokega predstavnika je uresničevanje daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995, po katerem naj bi postala BiH demokratična država Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, in ko za to zrela, tudi članica Evropske unije. Valentin Inzko, doma v Svečah na Koroškem, v diplomaciji in na nemirnem Balkanu ni novinec. Bil je diplomatski predstavnik Organizacije združenih narodov ali Avstrije v Mongoliji, na Šrilanki, v New Yorku, v Pragi, v Beogradu in v Sarajevu, kjer je bil v drugi polovici osemdesetih let avstrijski veleposlanik, od leta 2005 do preteklega tedna pa avstrijski veleposlanik v Sloveniji. Poznavanje razmer v jugovzhodnem delu Evrope, znanje jezikov narodov na tem območju (skupno jih veleposlanik Inzko govori sedem) in značajsko sproščeno delovanje na sicer resnem diplomatskem okolju so bili nedvomno razlogi za njegovo imenovanje na tako visoko mesto. Doslej so le redki diplomati slovenskega rodu v mednarodni politiki segli tako visoko.

Vodičan po mamini strani

Na Inzkovo pomembno dolžnost v Bosni in Hercegovini smo lahko ponosni tudi Gorenjci. Njegova mama Marinka, rojena leta 1924, je Ziherlova iz Vodic. Kot najstarejši otrok se je rodila v zakonu Franca Ziherla iz Planine pri Rakeku, ki je kupil hišo v Vodicah, in Frančiške Štirn, rojene v bližnjih Hrašah pri Smledniku. Franc je bil pred tem že poročen s Katarino Pack iz Sveč. Ziherlovima ali Poštarjevima po domače, saj je bila Frančiška upravnica vodiške pošte, se je po Marinki rodilo še sedem otrok: Franc, ki je kmalu po rojstvu umrl, Marko, drugi Franc, Jerca, dvojčici Metka in Malka ter Janez. Danes so živi še Marinka, Franc, Jerca in Meta. Franc živi z ženo Anko na domu v Vodicah, Jerca, poročena Jovan, upokojena zdravnica, živi v Radovljici, Meta pa živi v Ljubljani. Zanimivo je, da so bili Franc, Marko in Janez gozdarji. Ljubezen do gozda in lesa jim je bila položena v zibel, saj je že njihov stari oče že leta 1877 vozil v tržaško pristanišče jelke za ladijske jambore, Franc pa še danes uživa v gozdu, še posebej pri gojitvi mladih dreves, in pri obdelovanju lesa. Svoje izdelke, predvsem stole, je že predstavil na razstavah. Prav sedaj so njegovi izdelki z lesa na ogled v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori.

Marinka Ziherl, mama Valentina Inzka, je bila po končanem ljubljanskem učiteljišču med drugo svetovno vojno učiteljica v Voklem. Leta 1945 je odšla na Koroško. Najprej je bila v taborišču v Vetrinju, nato pa je odšla v Sveče k Pakovim, na dom prve očetove žene Katarine. Tam se je v brhko Kranjico zaljubil domačin, Preglejev sin Valentin Inzko. Starejši Svečani vedo povedati, da je pogosto s petjem in igranjem na violino pod njenim oknom mehčal njeno srce. Poročila sta se in leta 1949 se jima je rodil sin in kasnejši diplomat Zdravko Valentin, za njim pa še hčerke Marija, Zala in Alenka.

Zavedni Slovenci

Inzkovi so zavedna slovenska družina. »Pri nas doma govorimo slovensko,« pove Valentin Inzko, ki skupaj z ženo Bernardo Fink Inzko, znano operno in koncertno pevko, rojeno v slovenski begunski družini v Argentini, in hčerko Valentino ter sinom Simonom, živi v domači hiši pri Pregleju v Svečah. Zaradi službenih obveznosti staršev in šolanja otrok so redko skupaj. Otroka sta dejavna v slovenskih organizacijah na Koroškem. Valentino bolj mika kultura, Simona pa politika, tudi diplomacija.

Na poslovilno srečanje, ki sta ga pretekli teden za sorodnike, prijatelje in znance v svoji rezidenci v Rožni dolini v Ljubljani priredila Valentin Inzko in soproga Bernarda, je bil povabljen tudi Gorenjski glas. Kadar Valentin Inzko pripoveduje o sebi, nikdar ne zamolči, da je po mamini strani Gorenjec, da ima na Gorenjskem številne sorodnike in prijatelje in da bodo duri njegovega novega doma v Sarajevu tudi za Gorenjce in za Gorenjski glas vedno odprta.

Mi pa mu ob tej priložnosti sporočamo: Hvala lepa za dosedanje sodelovanje in naklonjenost ter srečno v Sarajevu!