Odprto pismo županu občine Radovljica

Podpisana že petintrideset let živim v Celju, sicer pa sem rojena Radovljičanka. Rada se vračam v kraj svoje mladosti in z veseljem spremljam njegov razvoj. Žal se vse pogosteje vračam zaradi smrti sorodnikov in tu se začne problem, zaradi katerega vam pišem.

Pred leti ste za promet zaprli staro mestno jedro, kar je pohvale vredno, saj takega trga ne premore vsako mesto. Žal se je s tem prekinil dostop do pokopališča po najprimernejši poti. Tako smo hodili na pokopališče raje peš kot pa po poti »okrog riti v varžet« preko Lesc po Cesti svobode. Pretekli teden, ko sem na žalost spet bila na pogrebu, pa sem izvedela, da je ta cesta zaprta in da je edini dostop z avtom po »kanjonu mimo Lerha«, kot smo tej poti rekli še v času, ko smo dijaki po njej vsakodnevno hodili na vlak. Prepričana sem, da tako neprimerne poti do pokopališča nima noben slovenski kraj. Pot je podobna zaletišču na planiški skakalnici. Bila sem priča, da se je pred semaforjem ustavil starejši gospod, gospa je izstopila in si ogledovala cesto, zmajevala z glavo, nato pa sta se obrnila in odpeljala. Niti pomisliti ne smem, kakšna je ta pot v snegu in poledici.

 

Vem, da se v Radovljici veliko gradi, tudi igrišča, šole, da se mesto razvija na področju kulture, pot na pokopališče pa je največja sramota. Ali ni najbolj logično, da se najprej poskrbi za nemoten dostop, šele potem pa se zapre mestni trg? Sicer pa predlagam, da to pot spremenite v adrenalinski park, saj ji dosti ne manjka, pa boste služili s še eno turistično znamenitostjo. Upam, da se bo tako v občinsko blagajno nateklo dovolj denarja za ureditev ceste na pokopališče in da bodo odgovorni zbrali tudi dovolj volje za čim hitrejšo rešitev tega problema.

 

Marjeta Mikola,

Škofja vas