Načrtujejo manjši odstrel

V Gorenjskem lovsko upravljavskem območju načrtujejo letos za večino vrsto divjadi manjši odstrel. Upravljavci lovišč so lani izplačali najmanj škode po divjadi v zadnjih petih letih.

Radovljica – Blejska in kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije sta v četrtek osnutek letošnjega lovsko upravljavskega načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje predstavili upravljavcem lovišč, lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov in drugim uporabnikom prostora. Kot je povedal vodja odseka za gozdne živali in lovstvo v kranjski enoti Miran Hafner, so pri srnjadi lani načrt odvzema iz lovišča izpolnili 87-odstotno, po oceni zavoda je bil načrt izpolnjen prenizko. Več kot 30 odstotkov odvzema so predstavljale izgube, največ zaradi prometa in košnje. Letos načrtujejo odvzem 4.610 srnjadi, manj kot lani, ko je bil načrt 4.900. Pri jelenjadi so načrt odvzema, ki je bil lani eden najvišjih v zadnjih trinajstih letih, izpolnili 72-odstotno, namesto 780 so iz lovišča odvzeli le 562 živali, pri tem pa so izgube predstavljale osem odstotkov. »To že kaže, da smo z dosedanjim odstrelom stalež jelenjadi znižali in da jih je vedno težje upleniti,« je podatke komentiral Miran Hafner in za letos napovedal odvzem 620 živali. Pri muflonu so lani načrtovali odvzem 280 živali, načrt so izpolnili 80-odstotno, za letos je cilj 240 živali. Upravljavci lovišč so za načrtom zaostali tudi pri gamsu, načrt je bil 945 živali, odstrelili so jih 797. »Škoda je, da načrta niso izpolnili bolje, saj se v zadnjem času pojavljajo gamsje garje,« je dejal Miran Hafner in dejal, da je letošnji načrt podoben lanskemu – 935 živali. Pri kozorogu načrtujejo za letos le odstrel štirih ostarelih kozlov in koz. Pri divjem prašiču so lani načrt izpolnili 95-odstotno, v primerjavi s prejšnjim letom se je povečal delež izgub v prometu, za letos pa načrtujejo skupaj z izgubami odstrel 220 živali. Število lisic se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo, poleg garij jih je prizadela tudi pasja kuga.

Največ škode naredijo divji prašiči

Upravljavci lovišč so po besedah Blaža Černeta, vodje odseka za gozdne živali in lovstvo v blejskem zavodu, lani lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju izplačali za 12.291 evrov škode, poleg tega so za ravnanje travne ruše oz. kot nadomestilo za povzročeno škodo opravili še 2.277 delovnih ur. Izplačana škoda je bila najnižja v zadnjih petih letih. Več kot tri četrtine, 9.118 evrov, so jo izplačali za škodo po divjih prašičih, vendar je bila ta v zadnjih desetih letih nižja le še v letu 1998. V zadnjih letih vse več škode povzroča tudi siva vrana, ki na nižinskih območjih »napada« zlasti posevke koruze in zelenjave.

Velike zveri otežujejo odstrel

V razpravi je bilo slišati različna mnenja. Simon Pleško iz območnega združenja upravljavcev lovišč je predlagal, da bi zaradi zmanjšanja števila jelenjadi znižali odstrel jelenjadi na 580, pri tem pa naj bi bil največji popravek načrta na jeloviškem območju. Kmet Viktor Trdina je menil, da na jeloviškem območju odstrela ne bi smeli zmanjšati, saj jelenjad povzroča kmetom veliko škodo. Slavko Ličef iz lovske družine Nomenj–Gorjuše je opozoril, da je načrtovani odstrel jelenjadi zaradi navzočnosti medveda in volka vse težje izpolniti. Stane Rupnik, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, je dejal, da je dejanska škoda po divjadi dejansko precej večja kot izplačana, saj številni kmetje škode ne prijavijo. Rejcem drobnice povzročajo velike težave zlasti krokarji in vrane. Darko Veternik iz Kozoroga opaža, da je vse več pašnikov ograjenih z bodečo žico, kar je nevarno za divjad. Franci Ažman iz lovske družine Begunjščiča je prepričan, da se bo stalež divjadi zmanjšal, če v loviščih ne bodo preprečili vožnje z motorji in štirikolesniki.