Partner v dobrem in slabem

"Strankam želimo biti partner v dobrem in slabem, tudi v krizi," pravi Hermina Krt, direktorica kranjske poslovne enote Probanke.

Kranj - V petek, 13. marca, bo minilo enajst let, odkar je Probanka odprla poslovno enoto v Kranju, odkoder pokriva celotno Gorenjsko, del ljubljanskega ter cerkljansko in idrijsko območje. »Banka je v tem obdobju postala dobro poznana,« pravi direktorica enote Hermina Krt in poudarja, da se to odraža tudi v naraščanju števila osebnih računov ter podjetij in podjetnikov, s katerimi poslovno sodeluje. Čeprav je bančna konkurenca v Kranju in tudi drugod na Gorenjskem velika, jo v Probanki razumejo predvsem kot spodbudo pri iskanju pravih poti do strank in za še boljše delo. Kot univerzalna banka ponujajo fizičnim in pravnim osebam vse vrste bančnih storitev, pri tem pa dajejo poudarek osebnemu in privatnemu bančništvu, individualni obravnavi strank ter dijakom in študentom.

V Probanki podobno kot v drugih bankah občutijo posledice finančne krize in gospodarske recesije. Pri poslovanju s prebivalstvom je manj povpraševanja po potrošniških in stanovanjskih posojilih, več pa je varčevanja, tudi v manjših zneskih. Kriza je nekoliko spremenila varčevalne navade. Če so ljudje zadnja leta vlagali predvsem v delnice in v vzajemne sklade, je zdaj spet poraslo zanimanje za bančne depozite. Pri depozitih so lani beležili 30-odstotni porast, to se nadaljuje tudi letos, k zaupanju v bančno varčevanje pa prispeva tudi država, ki do 31. decembra 2010 jamči za vse vloge pri bankah in hranilnicah. Pri varčevanju naraščajo vezave za obdobje prek enega leta oz. do konca leta 2010, ko se bo končalo državno jamstvo. Kar zadeva obrestne mere, v Probanki zagotavljajo, da so za kratkoročne depozite na povprečju slovenskih bank, za dolgoročne depozite pa so med najvišjimi. Pri trženju enot vzajemnih skladov občutijo zatišje. Večina potencialnih vlagateljev še čaka, ker ocenjuje, da še ni doseženo dno.

In kako se kriza odraža v podjetjih? »Pri poslovanju s podjetji je najbolj čutiti negotovost o tem, kaj bo prineslo letošnje leto. Podjetja nadaljujejo z že začetimi naložbami, za nove pa se ne odločajo oz. se odločajo le za vlaganja v najbolj potrebno opremo in za razvojne naložbe,« pravi Hermina Krt in pri tem opozarja na problem t. i. strukturne nelikvidnosti: banke imajo dovolj denarja za kratkoročna posojila, ne pa tudi za dolgoročna. Tudi tuje poslovne banke, predvsem Evropska centralna banka, v sedanjih kriznih razmerah posojajo denar le na kratki rok.