Danes praznujejo mučenci

Praznik štiridesetih mučencev ima korenine v dogodku okrog leta 320 v armenskem mestu Sebasta, ko so poveljniki elitne rimske legije na ukaz vladarja vzhodnega dela rimskega cesarstva Licenija ukazali umoriti štirideset vojakov, ker se niso hoteli odreči krščanstvu. Zgodovina pravi, da so jih v mrazu gole napodili na led in jih pustili zmrzniti, potem pa so jim polomili kosti in jih zažgali.

Praznik štiridesetih mučencev je bil v sodobnem času za moški svet izvrstna priložnost, da so si trpeče in pogumne vojščake v Armeniji izbrali za svoje zavetnike, saj možakarji predvsem zaradi ženske nadvlade in drugih obveznosti v življenju neizmerno trpijo. Poleg tega imajo ženske dva praznika, moški pa nobenega in se jim zato godi krivica.

God štiridesetih mučencev je že dolgo tudi vremenski mejnik. Gorenjski pregovor pravi: »Če štirideset mučenikov dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo«. V Prekmurju so stari ljudje zapisali: »Če na štiridesetih mučenikov nebo skazi, še štirideset dni z njega rosi.« Primorci so dan mučenikov povezali z burjo. Njihov pregovor pravi: »Burja na dan štiridesetih mučenikov vleče štirideset dni.«