Ko bom velik, bom direktor (3)

V tednu počitnic se bodo mogoče komu le zbistrile ideje o nadaljnjem šolanju in zato se splača čim bolj sprostiti. Znano je, da so potem naši možgani bolj ustvarjalni kot sicer.

Eno izmed najpogostejših vprašanj v zadnjih tednih je bilo, kateri poklici so najbolj zaželeni, kam se najbolj splača vpisati in podobno. Mislim, da to niso najpomembnejša vprašanja pri izbiri študija. Na uspeh pri študiju vpliva veliko dejavnikov. Eden izmed najpomembnejših je prav gotovo motivacija in želja po nekem znanju oziroma delu. Če tega ni, je običajno tudi rezultat slabši. Zato naj se mladostniki odločajo najprej po svojih željah, šele potem naj presojajo vse drugo. Nič hudega ni, če želje niso takoj uresničene. Menjava različnih programov v času študija bi morala biti bolj spodbudna, saj konec koncev mladostnik šele išče svojo pot. Včasih traja deset let ali več, da ljudje ugotovimo, kaj bi zares radi delali. Na prvi videz je tako res boljše izbrati nek splošen program, med katerim si vzameš čas za razmišljanje o svoji poklicni poti. Ni pa to koristno za ležerne in razvajene otroke, ki bi na račun razmišljanja in iskanja samega sebe živeli pri starših tja do tridesetega leta. Potrebno se je veliko pogovarjati in se ukvarjati sam s seboj, zagnati svojo lastno aktivnost, da sploh ugotovijo, kaj bi radi. Zato smo starši tisti, ki otroke spodbujamo tudi pri menjavi programov in pri iskanju interesov. Najtežje preizkušnje dobivajo v srednjih šolah tisti najstniki, ki se v osnovni šoli niso veliko učili, za katere pravijo, da so šolo naredili »z levo roko«. Obveznosti so večje in učne navade pridejo bolj do veljave. Nekateri mladostniki težko razumejo, da jim ne gre več tako dobro. Zgodi se, da želijo program šolanja zamenjati prav zaradi tega vzroka. V takšnih primerih je koristno razmišljati o pravih vzrokih menjave. Več časa bi morali posvetiti pridobivanju učnih in delovnih navad, kot pa razmišljati, kateri poklic prinaša najboljši zaslužek. Kaj ti pomaga poklic, če se ti pa ne ljubi delati?