Želje in volje mu ne manjka
Še ne 16-letni Nik Peternel je trenutno eden najbolj obetavnih članov Smučarskega kluba Radovljica
Kdaj ste se srečali z belimi strminami?
»Z belimi strminami sem se prvič srečal pri dveh letih. Glavna »krivca« sta bila stari oče in oče. Naučila sta me prvih smučarskih zavojev.«
Kdaj ste prestopili v Smučarski klub Radovljica?
»S treningi sem začel pri osmih letih. Prvi dve leti sem bil v radovljiškem smučarskem klubu. Zaradi težav sem se preselil v Smučarski klub Blejska Dobrava, odkoder sem se po dveh letih spet vrnil v Radovljico.«
Kdo so bili tisti, ki so vas popeljali skozi smučarsko pot?
»Prvi dve leti v Radovljici me je treniral Tilen Lozar. Na Blejski Dobravi je bil moj trener Branko Aleš. Ko sem se vrnil v Radovljico, me je prevzel Tomi Zupan. Ob prestopu v mladinsko vrsto pa nad mano »bedi« Mojmir Faganel. Največ sem dobil pri Tomiju Zupanu. Takrat sem dosegel tudi najboljše rezultate. Povsem pa sem zadovoljen s sedanjim trenerjem Mojmirjem Faganelom.«
Vam je katera disciplina posebej pri srcu?
»Disciplina, ki mi je najbolj pri srcu, je vsekakor slalom, saj v njem že od samega začetka dosegam najboljše rezultate. Moram reči, da sem se letos dobro znašel tudi v veleslalomu. Boljši sem v tehničnih disciplinah, v hitrih disciplinah pa mi še malo manjka. Treningu tehničnih disciplin posvečam veliko več pozornosti. V prihodnosti se bom posvetil tudi superveleslalomu. Smuk bo ostal bolj pri strani, saj je zraven tudi nekaj strahu.«
Kakšne proge vam ustrezajo?
»Ustrezajo mi bolj težje proge, težje postavitve.«
Smučanje je izpostavljeno poškodbam …
»Težav glede poškodb zaenkrat še nisem imel. Imel sem le lažje poškodbe. Zaradi nategnjenih kolenskih vezi sem bil od smučanja odsoten dva tedna. Poškodbe v smučanju so zelo pogoste, a upam, da se me bodo čim bolj izogibale.«
Gremo bolj na veselo stran. V svoji karieri ste verjetno dosegli kar nekaj uspehov?
»Največji uspeh sem dosegel lani na mednarodni tekmi v Val d'Iseru, kjer sem na slalomu dosegel tretje mesto. Letos sem bil v slalomu na Trbižu enajsti, v kategoriji mlajših mladincev pa sem dosegel prvo mesto. Vesel sem, da se mi je uspelo prebiti v regijsko reprezentanco, kjer sem že dve leti.«
Smučanje, še posebej v zimskem času, vam dodobra zapolni dan. Kako ga usklajujete s šolo?
»Šolo skušam delati čim bolj sproti, kakor se le da. Obiskujem športni oddelek Gimnazije Jesenice. Moram reči, da mi gredo na šoli na roko. Januarja in februarja sem bolj malo v šoli. Vse to skušam nadoknaditi marca, aprila in maja.«
Kako izkoristite proste urice?
»Prostih uric je res malo. Izkoristim jih za druženje s prijatelji. Od drugih športov rad igram tenis in plavam.«
Želje v športu za prihodnost?
»V športu si želim biti čim bolj uspešen. Želja mi je priti v reprezentanco C in postopoma naprej ter nastopati v svetovnem pokalu. Že od malega je skrita želja olimpijska medalja.«
Bi za konec še kaj dodali?
»Domačim bi se zahvalil za finančno podporo in moralno podporo, za trenutke, ko mi ni šlo najbolj od rok.«