Jožef Škantar - Šest in Škantarjevi iz Bohinja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (203)

Štirinajstega marca 1809 je v Srednji vasi št. 68 v Bohinju Juriju Škantarju, po domače Šestu, žena Mina rodila osmega otroka – sina Jožefa Škantarja, pozneje splošno znanega vodnika Lovrenca Škantarja iz Srednje vasi. Rodbina je slovela v Triglavskem pogorju.

Stari Škantar - Šest se je učil gorskega vodništva pri Antonu Kosu. Pri vodniku Sokliču so zabeleženi tudi njegovi prvi triglavski vzponi. Pozneje je spremljal različne znane turiste, npr. Pavicha pl. Pfauenthala, fužinarja Ruarda, Ljubljančana Kadilnika, Logarja, prof. Globočnika, dr. T. Petersona iz Frankfurta, Euringerja iz Frankfurta, F. F. Tucketta iz Bristola, E. Howarda iz Londona s švicarskim vodnikom Lauenerjem itd.

Najlepši spomenik mu je postavil ljubljanski profesor prirodoslovja Ivan Tušek v svojem članku Potovanje okrog Triglava: »Marsikaj je vedel povedati Šest, kako da je tu zalezoval divje koze in kje da je stal, ko je debel kozel smrtno ranjen zadnjikrat od tal poskočil. Še vedno je bil šaljive govorice in vedel veliko povedati o lovu divjih koz, katerih je že 266 v svojem življenju ustrelil. Je namreč lovec barona Cojza ... Šli smo po znani poti vrh Ledin do snega, ki je v kotlu na jutranji strani Velikega Triglava … Vzpenjali smo se prek stene Malega Triglava, od snega na pošev do vrha, za katero pot je trdil Škantar, da jo je on našel, ko je opazoval smer divjih koz, saj je bil že kakih 18-krat na vrhu.«

Planinski starosta France Kadilnik je tudi priporočal za vodnika lovca Jožeta Škantarja - Šesta in njegovega sina Lovrenca ... Stari Škantar je odločilno sodeloval pri graditvi prvih triglavskih koč in potov. Leta 1872 je na pobudo kaplana Žana in vrlih Bohinjcev z denarjem, zbranim od ljubljanskih vnetih planincev, Nemcev in Slovencev, zgradil prvo planinsko kočo na Ledinah, na južni strani triglavskega vrha t. i. Triglavski dom (Triglavski tempelj). Ko se je ta podrla, je na pobudo Frischaufa, s pomočjo nekaterih domačinov in z denarjem Slovencem prijaznega avstrijskega turističnega kluba dogradil na Ledinah novo kočo. Pravzaprav jo je zgradil Alpenverein leta 1877 in jo po svojem razsulu prodal Turistenklubu. Pri tem delu mu je pomagal njegov sin, pozneje znani vodnik Lovrenc.

Oče in sin sta tudi popravila pot na vrh in očistila greben od zrahljanega kamenja. Oba Škantarja in Gašperin so gradili tudi kočo pri Utah v Jezerski dolini. Imenovali so jo po nadvojvodi Francu Ferdinandu.

Poleg sina Lovrenca je imel Jože Škantar še hčer Rozalijo Škantar. Bila je prva ženska, ki je leta 1870 stopila na vrh Triglava. Pozneje je bila oskrbnica v Vodnikovi koči, medtem ko je Orožnovo oskrboval Ravnik s hčerjo, triglavsko kočo pa sta imela na skrbi Franc in Johana Arh. Arha sta bila že tretja oskrbnika ponosne Aljaževe Triglavske koče. Prvi oskrbnik je bil od leta 1897 izvrstni in izobraženi Anton Pekovec iz Stare Fužine, ki je opravljal tudi meteorološko službo na Kredarici. Za njim sta skrbeli za kočo Roza Holbling in Rozalija Škantar, ki je dobro obvladala nemško, Pekovec pa se je zaradi starosti preselil v Vodnikovo kočo …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Hrastjah pri Kranju se je 11. 6. 1885 rodil kmečki posestnik Janez Brodar. Bil je predsednik Kmetske zveze kranjskega okraja, poslanec SLS in senator. Po koncu vojne je emigriral in živel v Avstriji.

V Bohinjski Bistrici se je 11. 6. 1921 rodil pesnik in literarni kritik Janez Remic. Verjetno je bil ubit med množičnimi poboji vrnjenih domobrancev blizu Slovenj Gradca leta 1945.

V Križu pri Komendi se je 14. 6. 1737 rodil duhovnik in narodni buditelj Anton Breznik. Objavil je prvo pravo gospodarsko pratiko v slovenskem jeziku.