Jože Petek

Kriza le na račun delavcev

Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov, meni, da bolj kot gospodarsko krizo na Gorenjskem čutimo krizo vrednot.

Kranj – »Razmere in dogodki v gospodarstvu od nas terjajo, da smo vse dneve prisotni v podjetjih, na usklajevanjih, pogajanjih in reševanjih problemov,« pravi Rajko Bakovnik, predsednik Sveta gorenjskih sindikatov. Težave gorenjskih podjetij sta lani nakazali likvidaciji Aquasave in Ibija (likvidacijski upravitelj Anton Ahac obljublja, da bodo nekdanji delavci začeli dobivati odpravnine), v začetku leta pa še eno tekstilno podjetje – Sandy s Slovenskega Javornika (vodstvo obljublja poplačilo vseh terjatev delavcev, sicer sindikati napovedujejo tožbe).

Še nekaj mesecev nazaj je bila stopnja brezposelnosti na Gorenjskem najnižja med vsemi statističnimi regijami v Sloveniji, danes je na enaki ravni kot v državi – 6,9-odstotna. Čeprav tudi zadnje mesece povpraševanje po delavcih ne upada, pa so nove zaposlitve le za določen čas, tudi božičnico je lanskega decembra prejelo le petina zaposlenih. Svet gorenjskih sindikatov je sredi meseca opravilo raziskavo o gospodarski krizi v 32 gorenjskih podjetjih (kjer so prisotni), ki zaposlujejo približno petino (13 tisoč) zaposlenih v regiji. »V več podjetjih napovedujejo skrajševanje delovnega časa, znižanje plač, dopuščajo možnost odpuščanja,« pravi Bakovnik in ugotavlja: »Vodilni in zaposleni so zaskrbljeni, vendar ne panični. Vsi vemo, da je treba varčevati, mi pa poudarjamo, da ne le na račun zniževanja stroškov dela. Drugih ukrepov danes praktično ni.«

V praksi se sindikalisti srečujejo s primeri, ko lastniki in menedžerji izkoriščajo krizne razmere za ustrahovanje zaposlenih z zniževanjem plač, čeprav ob tem ne predlagajo skrajšanja delovnega časa, dela in naročil pa imajo dovolj. Z drugimi besedami, varčevati želijo na zalogo, predvsem na račun zaposlenih. »Izjemno negativno podobo kažejo podjetja, ki jih poznamo po menedžerskih odkupih. Izjema je le Merkur,« je bil konkreten Rajko Bakovnik, ki pa imen podjetij ni želel razkriti, le da prihajajo iz lesno-predelovalne in elektro-kovinarske industrije.

Ukrepe vlade podpirajo, vendar menijo, da morajo subvencije države zagotavljati zaposlenost, vsako znižanje plač pa mora biti usklajeno s sindikatom. »Manjše plače so lahko upravičene, vendar bo upravičeno tudi povračilo razlik iz tega naslova, ko bodo gospodarske razmere boljše,« meni predsednik gorenjskih sindikalistov. Čudi se, da se je za že uveljavljeno zakonsko možnost prerazporeditve delovnega časa odločila zgolj četrtina gorenjskih podjetij.

»Dobro poslujemo, zaradi krize ni težav in jih tudi ne pričakujem, saj delujemo na trgu merjenja električne energije, ki jo je treba meriti tudi v času kriz,« pravi Jože Petek, predsednik sindikata v Iskraemecu. Zato pa večjo težavo vidi v selitvi programa mehanike, ki je v zadnjih mesecih na račun cenitve ključnih surovin postal rentabilen. Petek: »Moti nas odnos lokalne skupnosti, ki je ob grožnji prenosa proizvodnje avtomobilov iz Novega mesta intervenirala, v našem primeru selitve v Egipt in izgubi 300 delovnih mest v Kranju pa ne naredi nič.« Bojan Jančar, predsednik sindikata v Iskri MIS, je povedal, da se z lastnikom pogajajo o zmanjšanju plač za desetino: »Dva petka smo že bili doma, tako da ima 511 zaposlenih vse večje težave. Sindikat jih želi omiliti, več pa niti ne želim govoriti, saj je jutri nov dan.«

»Lesna industrija je vse od osamosvojitve v krizi, zadnja leta pa smo v Lipu pozitivno poslovali,« je povedal Metod Purgar, predsednik sindikata v Lip Bled. Lani se je s gospodarsko krizo gradnja skoraj ustavila, zato so prvi udarec doživeli pri proizvodnji opažnih plošč in vrat, naročila so krepko upadla. »Prvi ukrepi so sledili lani spomladi, saj danes ni več zaposlenih za določen čas in prek agencij, znižanje plač pa je vgrajeno že s sistemom nagrajevanja. Vodstvo tudi išče nove prodajne poti.« Mateja Tavčar, predsednica sindikata v Merkurju, pravi, da zaradi recesije drastičnih sprememb in skrajševanja delovnega časa ni: »Redno zaposleni bodo obdržali delo, vsak mesec sproti pa se odloča o zaposlenih za določen čas. Plače so ostale na enaki ravni, le zaposlenim z individualnimi pogodbami so se že znižale.«

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sreda, 27. december 2023 / 09:17

Uporabniki bodo plačevali manj

Radovljiški občinski svet je potrdil višje cene storitve pomoč na domu. Z novim letom tudi nekoliko višje položnice za komunalo.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...