En pregled in dve plombi na leto

Prispevek z zgornjim naslovom (Gorenjski glas, 20. januarja 2009, 3. stran) vsebuje številne napačne in zavajajoče trditve Sabine Markoli, predstavnice Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: ZZS) v zvezi s spremembo financiranja zobozdravstvene dejavnosti, ki jo je letos predlagal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS).

Že osnovna trditev ge. Markoli, da gre za predlog financiranja po t. i. sistemu glavarine (glavarinski model), ni točna in izraža bodisi popolno vsebinsko nerazumevanje ali namerno zavajanje strokovne in laične javnosti.

 

Predlog ZZZS se namreč nanaša na nadgraditev sedanjega storitvenega sistema financiranja, tako da bi le-ta upošteval tudi število opredeljenih zavarovanih oseb za posameznega izvajalca. Število opredeljenih zavarovanih oseb se namreč med izbranimi zobozdravniki zelo razlikuje. Na podlagi pritožb in informacij zavarovanih oseb na ZZZS ugotavljamo, da si neopredeljene zavarovane osebe težko izberejo zobozdravnika, saj jih le-ti odklanjajo, nekatere med njimi pogosto tudi s povabilom za obisk samoplačniške ambulante. Zavarovane osebe odklanjajo tudi tisti zobozdravniki, ki ne dosegajo povprečja v številu opredeljenih zavarovanih oseb na zobozdravnika. Sistem financiranja, ki bi upošteval tudi število zavarovanih oseb, opredeljenih za posameznega izvajalca, bi pripomogel, da do takšnega odklanjanja ne bi prihajalo. Konkretno to pomeni, da ZZZS predlaga, da bi izvajalce zobozdravstva za odrasle in mladino ZZZS financiral na podlagi planiranega in realiziranega števila točk za opravljene zobozdravstvene storitve ter na podlagi števila zavarovanih oseb, opredeljenih za posameznega izvajalca. Ob trimesečnih obračunih bi ZZZS ugotavljal maksimalno možno število točk za plačilo za posameznega izvajalca tako, da bi plan točk na ravni Slovenije preračunal na število zavarovanih oseb, le-te pa razporedil po posameznih izvajalcih. Maksimalno število točk za plačilo na posameznega izvajalca bi se ugotovilo tako, da bi se število opredeljenih oseb za posameznega izvajalca pomnožilo s povprečnim številom točk na zavarovano osebo.

 

Predlog ZZZS sledi večletnim ugotovitvam in težavam, s katerimi se soočajo zavarovane osebe, saj si je svojega zobozdravnika po zadnjih razpoložljivih podatkih izbralo le 77 odstotkov odraslih in 75 odstotkov otrok in mladine. Tako se po izpostavah ZZZS giblje povprečno število opredeljenih odraslih oseb na področju zobozdravstva na en zobozdravniški tim (brez specialistov) med 1.137 in 2.258 ter v mladinskem zobozdravstvu med 570 in 1.906 oseb, ob tem pa je določeno število timov, ki ne dosega normativno določenega ali je celo pod ravnijo navedenega števila opredeljenih oseb in ni pripravljeno sprejemati oseb v zdravljenje. S takšnim ravnanjem ustvarjajo, v nasprotju s predpisi in pogodbenimi obveznostmi, neenakosti med zavarovanimi osebami v dostopnosti do zdravstvenih storitev. ZZZS se zaveda, da se s tem, ko bi zobozdravniki sprejeli vse zavarovane osebe, ki to želijo, ne bodo skrajšale čakalne dobe brez dodatnih finančnih sredstev, vendar pa bi se s tem dosegla pravičnost in enakost med vsemi zavarovanimi osebami, saj imajo vse tudi enake pravice in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je tudi eden izmed ključnih razlogov, da se je ZZZS zavzel, da se v letu 2009 uvede nov sistem financiranja zobozdravstvene dejavnosti. Obenem pa bi bil takšen sistem financiranja pravičnejši, saj bi bil obseg storitev, ki ga lahko zobozdravnik zaračuna zdravstvenemu zavarovanju, odvisen od števila pri njem opredeljenih zavarovancev. Tako bi ZZZS lahko več storitev zaračunali tisti zobozdravniki, ki imajo npr. 1.800 opredeljenih zavarovanih oseb kot pa tisti, ki jih imajo le okoli 400.

 

Damjan Kos,

Sektor za informiranje in odnose z javnostmi

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije