Božično izročilo je družina

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 24. december 2008 / 06:00

"V jaslice sodijo Jezus, Marija in Jožef, vol in osel, pastirčki z ovcami in angel, kasneje pa še trije kralji in zvezda repatica," pravi frančiškanski pater Leopold Andrej Grčar z Brezij, ki je za doktorsko disertacijo raziskoval zgodovino in pomen jaslic.

Občudujem Vaše spoštovanje in zanimanje za božični dogodek v Betlehemu, za jaslice. O Božiču in jaslicah pišete članke in knjige. Ljubitelje in izdelovalce jaslic ste združili v Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije. Zakaj Vas je tako prevzel prav Božič?

»Začeti je treba v mojem otroštvu, ko sem po koncu druge svetovne vojne nekega dne pred Božičem prosil očeta, da bi šla v gozd po božično smrekico. Šla bova, je dejal oče, vendar bova poiskala slabšo, z vejami samo po eni strani, da ne bova poškodovala stvarstva, narave. Ob poti sva našla skromno smrečico, ki skoraj ni bila vredna pogleda, jo odnesla domov in jo postavila v »bohkov kot«. Čeprav je bila skromna, je bila tam tako lepa, da jo imam pred očmi še danes. Potem sem našel skalo in vanjo izklesal votlino. Ker nisem imel figuric, sem sveto družino izrezal s stare medvojne razglednice in jo postavil k skali, nad njo pa naredil majhen slamnati nadstrešek. Vse življenje me spremlja spoznanje, da je Jezus stopil na našo Zemljo po poti siromaštva, največje skromnosti in odpovedovanja, ko ga nihče ni hotel sprejeti in se je moral z Marijo in Jožefom zateči v betlehemsko votlino. Njegov prihod med nas je največja modrost, ki jo moramo odkrivati in v njej iskati odgovore na vsa človekova vprašanja. »

Družina je torej v središču božičnega praznovanja.

»Da. Ko sem bil v Sveti deželi, sem tudi slišal, da je sveta družina iz Nazareta in Betlehema sveta trojica na zemlji. Jezus je prišel med nas po najbolj preprosti poti, s sveto družino. To pomeni, da je v božjem načrtu družina nekaj najbolj svetega in nedotakljivega. Skrivnost Božiča izhaja prav iz svete družine.«

Se človeštvo danes dovolj zaveda pomena družine?

»Vprašanje je popolnoma utemeljeno. Človeštvo je pozabilo na smisel družine, ki je najpomembnejša na svetu. Če hočemo dati smisel združeni Evropi, če želimo zagotoviti mir v Afriki in drugih delih sveta, če hočemo ozdraviti naš planet, ki se pogreza v 'imeti', ne pa 'biti', potem je treba začeti pri družini. Sveta nazareška ali betlehemska družina nam mora biti pri tem vzor.«

Danes postavljajo ljudje v jaslice vse mogoče figure in naprave, od železnic in raket do Sneguljčic in palčkov. Se Vam ne zdi, da je to pohabljanje izvirnega pomena jaslic?

»Dobro ste vprašali. To, kar ste našteli, niso jaslice. To je popolno zanikanje njihovega bistva. Ko je Frančišek Asiški, ustanovitelj frančiškanskega reda, z dovoljenjem papeža za božič leta 1223 v votlini pri italijanskem mestu Greccio postavil žive jaslice, je velel svojemu prijatelju grofu Giovanniju Velitu pripeljati le vola in osla. Zgodovinar Tomaso da Celano je zapisal, da je takrat ogromna množica ljudi napolnila gozd pred votlino, ki je žarel od soja bakel in sveč. Dogodek v Grecciu velja za začetek jaslic. Takšne, kakršne poznamo danes, so kasneje prvi začeli postavljati jezuiti. Kaj sodi v jaslice? Jezušček, Marija in Jožef, vol in osel in pastirji z ovčkami in angel, ki jim je oznanil, da se je v bližini rodil Jezus, in jih povabil, naj gredo k betlehemski votlini. Pred praznikom Treh kraljev postavimo v jaslice še njih in angela zamenjamo z zvezdo repatico. Za kaj drugega v jaslicah ni prostora. Zanje je bistveno, da stojimo pred njimi, premišljujemo in se veselimo, da je bil Jezus rojen med nami, ne pa čakamo, kdaj bo iz predora šinil vlak, kdaj bo iz luknje pokukal ježek in bo ribič ujel ribo, za sveto družino, ki je osrednji dogodek praznika, nam pa ni mar.«

Kako boste Vi preživeli božične praznike?

»Na sveti večer se bomo v naši redovni družini zbrali k molitvi in zapeli nekaj božičnih pesmi, nato pa se bomo lotili vsak svojih obveznosti. Moj božič je najsrečnejši takrat, če lahko ljudem v spovednici zaželim mir in veselje v življenju ter podarim brezmejni božji dar odveze.«

Hvala, pater Leopold Grčar in še veliko veselih božičnih praznovanj tudi v imenu bralcev in naročnikov Gorenjskega glasa!