Lokacije ne damo za odpadke

Na srečanju civilne iniciative Naklo-Struževo s kranjskim podžupanom glede regijskega centra za ravnanje z odpadki na Polici Exoterm brez konkretnega dogovora.

Naklo - Prejšnji teden sta bila v Naklem dva sestanka na temo načrtovanega regijskega centra za ravnanje z odpadki na lokaciji Polica Exoterm. Najprej se je sestalo šestindvajset članov Civilne iniciative Naklo-Struževo. »Zakaj Mestna občina (MO) Kranj ne more razumeti, da okrog 1500 tukajšnjih prebivalcev tako zaželene kranjske lokacije za zbiranje odpadkov na Polici ne mara? Zakaj se MO Kranj tako bori za to lokacijo, kdo bo imel od tega koristi? Ljudje, ki živijo v vaseh Polica, Okroglo, Struževo in Naklo gotovo ne. Zelo se čudimo, da na MO Kranj ne vedo, da nam Aarhuška konvencija zagotavlja, da se brez soglasja prizadetih prebivalcev takšnih objektov ne sme graditi. Slovenija je to konvencijo ratificirala,« je le nekaj poudarkov iz sestanka. Predsednik civilne iniciative Vinko Ušeničnik je že pred tem izpostavil: »Ko vsepovsod skušajo količino odpadkov zmanjšati z ločenim zbiranjem in proizvodnjo lahko razgradljivih materialov, nam hočejo vsiliti objekt, čigar funkcionalnost utemeljujejo z deset let staro študijo za sežigalnico odpadkov.« Ker se po njihovem prepričanju MO Kranj ne odziva na pozive po razkritju te študije, je civilna iniciativa vložila pritožbo zaradi omejevanja dostopa do informacij javnega značaja.

V četrtek se je sestanka s civilno iniciativo v Naklem udeležil tudi kranjski podžupan Stane Štraus. Povedal je: »Vsi problemi - krajani se najbolj bojijo povečanega prometa s postavitvijo regijskega centra, izhajajo iz obstoječe industrijske cone. Ko bo regijski center zgrajen, bo to le eden od objektov v tamkajšnji coni in po svojem vplivu na okolje ne bo nič slabši od ostalih objektov, celo bolj bo podvržen strožjemu nadzoru. In če na tej lokaciji ne bi bilo regijskega centra, bi stal kak drug objekt. Vidim pa priložnost za krajane, da kakšnega od že obstoječih problemov, kot je obvoznica, zdaj uredijo.«

 

Civilno iniciativo moti, ker se na kranjski občini s prizadetimi krajani pogovarjajo posamezno in ne predstavijo njihovih predlogov skupini. »Z nekaterimi krajani smo se res že sestali in pogovarjali. Ne more pa skupina posameznikom ukazovati, ali se smejo z nami pogovarjati posamično, ali ne,« je menil Štraus. Nič kaj pa še vedno ne kaže, da bi si nasprotni strani v pogajanjih prišli kaj bliže ...

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 07:00

Slovenci iz Argentine peli na Gorenjskem

Breznica - S pesmijo Pa se sliš', ki sta jo skupaj zapela slovenski pevski zbor iz Mendoze v Argentini in mešana pevska skupina Dr. France Prešeren iz Žirovnice, se je v župnijski cerkvi n...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Patetika kot velik izziv

Skupina Patetico na veselje oboževalcev že pripravlja skladbe za nov album.

GG Plus / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Povezovanje Gorenjske prek poti

Gorenjska je danes morda povezana le prek planinskih poti, sicer pa še noben turistično izobraževalni projekt ni združil celotne regije. Pred vrati so štirje novi projekti, ki bodo presekali dosedanjo...

GG Plus / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Ledeniki dramatično izginjajo

Plaz na Mangartu se je usul v Log pod Mangartom in pod seboj pokopal sedem ljudi. To se je zgodilo novembra leta 2000, ko bi moralo na Mangartu že snežiti, zemlja pa zmrzovati, a je namesto snega pada...

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Hudournik onesnažil vrtino

Neurje in deževje pred tednom dni ni povzročilo samo kalnosti krvavškega zajetja, temveč tudi 170 metrov globoke vrtine.

Jesenice / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Čakajo na vrnitev premoženja

Na Jesenicah je ena zadnjih nerešenih denacionalizacijskih zadev primer vračanja premoženja družine Petkoš.