Med sosedi 117
Konec prejšnjega tedna so v Celovcu proslavili 20-letnico delovanja Slovenske gospodarske zveze, ki je bila ustanovljena predvsem zaradi nudenja pomoči slovenskim gospodarstvenikom pri poslovanju na Koroškem in pri delovanju tako imenovanih »mešanih podjetjih«, ki so jih na Koroškem ustanavljale družbe iz takratne Jugoslavije. V devetdesetih letih so se naloge Slovenske gospodarske zveze spremenile. Predvsem je začela pomagati slovenskim podjetjem pri uveljavljanju na Koroškem in širše v Avstriji in uresničevati programe Evropske unije za čezmejno sodelovanje.
Od leta 2006 naprej je predsednik Slovenske gospodarske zveze Benjamin Wakounig, ki je lastnik podjetja za svetovanje in energetsko gospodarstvo. Doma je v vasi Mlinče v občini Žitara vas/Sittersdorf v Kovačevi družini, v kateri je bilo dvanajst otrok. Benjamin je bil najmlajši. Zato so mu dali tudi takšno ime.
»Uspeh zveze je že to, da smo v teh dvajsetih težkih letih preživeli in dokazali, da smo potrebni, čeprav so bili leta 1988 nekateri proti ustanovitvi. Združujemo okrog 200 članov, od katerih so nekateri tudi iz Slovenije, drugih delov Avstrije in Nemčije. V času delovanja mešanih podjetij je bila Koroška bogatejša za veliko strokovnjakov, ki so delovali tudi v naši zvezi. Po spremembi političnega sistema v Jugoslaviji in prenehanju delovanja mešanih podjetij se je Slovenska gospodarska zveza predvsem usmerila k uresničevanju čezmejnih projektov Evropske unije. Ti projekti so jo naredili prepoznavno. Upravičeno lahko trdimo, da je Slovenska gospodarska zveza tista organizacija koroških Slovencev, ki je največ naredila pri čezmejnem sodelovanju in je postala ugleden dejavnik v teh gospodarskih projektih,« je povedal za Gorenjski glas ob obletnici predsednik Benjamin Wakounig. »Na slovenski strani so naši partnerji regionalne agencije, izpostave Gospodarske zbornice in društva ter organizacije, ki želijo sodelovati z nami. Za območje Gorenjske lahko omenim sodelovanje z občinami Radovljica, Jezersko in Preddvor ter z BSC Kranj. Poleg sodelovanja v projektih se obračajo na nas tudi podjetniki in podjetja, ki bi se radi uveljavili na avstrijskem trgu. Mi smo le tu doma in razmere bolje poznamo.« Na vprašanje, koliko so vredni projekti, pri katerih je sodelovala Slovenska gospodarska zveza, je predsednik Wakounig odgovoril, da v obdobju od leta 1995 naprej od 2,5 do 3 milijone evrov. »Pri sodelovanju s Slovenijo moram biti tudi kritičen. Vaša država se premalo zanima za avstrijski trg. Preveč sili na trge bivše Jugoslavije, kar je popolnoma prav in razumljivo, saj poznate jezik in navade, vendar pri tem na severne in zahodne trge ne smete pozabiti. Slovenija ima na njih zaradi manjšine izrazito prednost. Doslej je bil vsak, kdor je sodeloval z nami, zadovoljen. Tudi številna avstrijska podjetja pri nas že iščejo nasvete in storitve pri sodelovanju s Slovenijo.«
Številni Slovenci s Koroške in tudi iz Slovenije so te dni voščili za 75. rojstni dan trdnemu kmetu, zavednemu Slovencu, odborniku slovenskih denarnih ustanov, pevcu in lovcu ter dolgoletnemu odborniku v občini Železna Kapla Francu Smrtniku iz Kort. Nobena pomembnejša slovenska prireditev na Koroškem ne mine brez Franca Smrtnika in soproge Marije ter sinov, ki so znani kot izvrstni pevci.