Zbirka, kot je v Sloveniji ni

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / sreda, 2. november 2011 / 06:00

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost se je do danes zvrstilo triinštirideset razstav. Sočasno nastaja tudi prestižna stalna zbirka, ki trenutno šteje kar 162 del vrhunskih slovenskih likovnih ustvarjalcev, od leta 1947 naprej nosilcev najvišjih slovenskih umetniških nagrad, Prešernove nagrade oziroma nagrade Prešernovega sklada.

Kot je povedal vodja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Marko Arnež, je z zadnjo donacijo akademskega slikarja koroškega Slovenca Valentina Omana, ki je v galeriji razstavljal letos med majem in septembrom, galerija bogatejša za sedem del tega avtorja. Pet del v mešani tehniki na platnu in dve deli na papirju je vredno več kot 40 tisoč evrov.

Galerijska zbirka v tem trenutku tako šteje kar 162 del, od tega 86 grafik, 60 slik in 16 skulptur. Samo v preteklem letu je bilo podarjenih 63 del, katerih tržna vrednost ta čas presega 120 tisoč evrov. Večino teh del so avtorji podarili, nekaj pa jih je bilo tudi odkupljenih. Dela so sicer večinoma v depojih galerije, nekaj del je posojenih enemu izmed stalnih donatorjev galerije, Gorenjski banki, prav tako pa je del slik nameščenih tudi v pisarnah Mestne občine Kranj, predvsem v županovem uradu. »Naša galerijska politika temelji na tem, da avtorji, ki pri nas razstavljajo, kakšno od svojih del podarijo tudi v zbirko,« je povedal Marko Arnež in dodal,« da so pri tem prioriteta predvsem dela iz obdobja, ko je avtor za njih prejel nagrado Prešernovega sklada ali pa gre za reprezentativno delo iz celotnega življenjskega opusa ustvarjalca. Pri slednjem smo predvsem odvisni od volje avtorja.« Razveseljivo je, da je v zadnjem času kar nekaj slovenskih umetnikov podarilo po več del, med drugim Alenka Gerlovič, Vladimir Makuc, Franko Vecchiet in drugi.

V Galeriji Prešernovih nagrajencev gojijo dve vrsti razstav, ali gre za predstavitev ustvarjalnega opusa zadnjega obdobja, vse več avtorjev pa se odloča za tako imenovane male pregledne razstave. Taka je tudi trenutna razstava tržaškega Slovenca, Klavdija Palčiča, ki je na ogled postavil več kot šestdeset slik, risb in ilustracij, od tistih njegovih prvih del iz šestdesetih let do njegovih umetniških snovanj zadnjega časa. V Galeriji predvidevajo, da bo ob zaključku razstave galerijski fond bogatejši tudi za kakšno Palčičevo sliko.

Zbirka je sicer sestavljena iz treh delov: umetnin ali večjih opusov, ki so jih podarili avtorji sami, del, ki jih je odkupila Mestna občina Kranj in so last galerije v manjšem delu tudi Gorenjskega muzeja, kot tretje pa gre za dela, ki so last zasebnikov, ki jih odstopijo ob vsakokratni potrebi razstavljavca. »Pri tem nameravamo spodbujati prav zadnji način pridobivanja del za razstave, kar pomeni povezati se s petimi, desetimi zasebniki, ki imajo kapitalna dela posameznih avtorjev,« je povedal Arnež in dodal, da razveseljuje dejstvo, da so pomembni slovenski avtorji začutili, da je GPN galerija, ki dostojno predstavlja njihova dela slovenski javnosti.

Sicer je namen zbirke predvsem imeti pregled nad likovno ustvarjalnostjo od leta 1947, odkar se podeljuje Prešernova nagrada, pa do danes. Hkrati pa bi zbirka pokazala tudi okus ne samo umetnikov, ampak tudi žirije, ki vsako leto izbira nagrajence.

Letos v GPN pričakujejo donacijo del letos umrlega slikarja, dobitnika nagrade Prešernovega sklada Vinka Tuška. »V Slovenj Gradcu bomo 18. novembra pripravili razstavo del očeta in sina, saj bodo predstavljena tako dela Vinka Tuška kot njegovega sina Marka,« je potrdil Arnež in dodal, da bo nekaj teh del podarjenih galeriji na enem od dogodkov v okviru občinskega praznika v začetku decembra.

V leto 2012 bo galerija že decembra krenila z razstavo Lile Prapp, ki bo na ogled tja do konca januarja prihodnje leto, dan po podelitvi Prešernovih nagrad bo razstava o novih nagrajencih, marca bo razstavljal Ivo Prančič, za njim Zdenka Golob, kot kaže pa bodo ob 85-letnici predstavili tudi dela v keramiki Draga Tršarja.