V kopalkah pri nič stopinjah

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / sobota, 6. december 2008 / 06:00

Anžej Dežan, zmagovalec letošnje Slovenske popevke po izboru strokovne komisije, je novembra pod režijsko taktirko Izidorja Fariča in ekipo TV Slovenija posnel videospot za skladbo Šopek maka, ki naj bi luč sveta ugledal sredi decembra.

Glasbenik in voditelj nam je razkril nekaj zanimivost s snemanja, ki je potekalo pri zelo nizkih temperaturah, premražene akterje, ki so morali biti celo v kopalkah, pa so ogrevali kar s fenom … Anžej svojo glasbeno prihodnost vidi v popevkarskih in šansonjerskih vodah, ta čas pa je, kot pravi, že zapadel v božično razpoloženje, s katerim premaguje jesensko depresijo.

Nam zaupate kakšno zanimivost, ki se vam je pripetila na snemanju videospota za skladbo Šopek maka?

»Predstavljajte si, da ste model in da pri nič stopinjah Celzija v kopalkah stojite v lužah na bazenu Ilirija v Ljubljani, medtem pa snemajo spot ... No, v resnici je bilo snemanje zelo prijetno zaradi ekipe, ki ga je pomagala ustvariti, začenši z režiserjem Izidorjem Faričem, ki je imel zamisel, da izhajamo iz perspektive Leni Riefenstahl in povojne sivine. Metafora minevanja, ki jo je Milan Dekleva izrazil v besedilu, bo prišla v ospredje tudi v spotu. Trudili smo se pričarati temačno, a hkrati zelo optimistično sliko. Prvi dan smo snemali v rastlinjaku v parku Tivoli, potem pa na kopališču Ilirija. Zgodovina, ki jo premoreta oba objekta, bo zagotovo dala pečat spotu. Omeniti moram vse tri modele Tjašo Kokalj, Vaneso Štefanovski in Nušo Lesar ter plavalce Gregorja Verka, Blaža Lušino in Martina Vrhovška. Zaradi velikega mraza smo za ogrevanje imeli brisače, Saša Godejša, ki je skrbela za ličenje, nas je poskušala ogreti kar s fenom ... Ko gledaš spot iz udobja domačega fotelja, si je težko predstavljati, kako je na snemanju. Sem se pa pri režiserju Izidorju Fariču naučil, da moraš malo trpeti, da je na koncu rezultat dober.«

Tudi vi ste zmrzovali v kopalkah?

»Ah ne, ne. (smeh) Na srečo sem sam skrbel za svojo podobo v spotu in ni bilo potrebe po kopalkah. Modelom in plavalcem se pa opravičujem. Že mene je zeblo, zato si nočem predstavljati, kako je šele njih.«

Spot naj bi luč sveta ugledal sredi decembra na spletnih portalih. Se vam ne zdi, da bi si spot zmagovalne skladbe po izboru strokovne komisije na Slovenski popevki zaslužil večjo pozornost?

»Na spletu bomo dosegli najširši krog gledalcev, resnično pa upam, da bo spot lahko viden še kje drugje kot na YouTubu. Zaenkrat bolj slabo kaže. Lanska dobitnica nagrade za interpretacijo, Alenka Godec, je spot lahko predstavljala v oddaji Dobro jutro. Vesel sem, da so mi ga podarili, a se mi hkrati zdi, da je to zelo mačehovski odnos nacionalne televizije do lastnega projekta, ki bi si zaslužil nekaj pozornosti. Slovenska popevka je vsaj tako pomemben festival kot Ema. Če je spot zmagovalne skladbe Eme lahko predstavljen v prime timeu v nedeljski oddaji, bi v tem času lahko predstavili tudi spot zmagovalke Slovenske popevke, a to žal ni odvisno od mene. TV Slovenija ima pravico do prvega ekskluzivnega predvajanja spota, ne vem pa, kdaj bo to in kje. Trenutno menda ni prostora.«

V Šopku maka je prisotna metafora minevanja. To bi težko povezali z vami, saj ste pri 21 letih aktivni na številnih področjih, mnogi vas označujejo kot fanta številnih talentov ...

»Metaforo minevanja se da lepo povezati tudi z mojimi izkušnjami, med njimi sta gotovo Eurosong in izkušnja delovanja v pop glasbi. Slišal sem očitke, kako lahko pri 21 letih pripovedujem o minevanju, o tematiki, ki naj bi se dotikala čisto druge populacije. A pri svojih letih imam zelo odprt prag senzibilnosti za stvari, ki se dogajajo okoli mene, in to minevanje opažam bolj kot drugi, ki hitijo mimo določenih stvari. Minevam dnevno, tedensko, mesečno, letno. Minevam v volji, optimizmu.«

Kakšne načrte imate z glasbo v prihodnje? Načrtujete album? Še vedno vidite prihodnost v popevkarskih in šansonjerskih vodah?

»Album ni moja prioriteta, ker je diskografski posel trenutno v zelo slabih razmerah. Delam projektno, delam zase, takrat, ko to začutim in ne na silo. Lahko povem, da imam že posneto pesem Le objemi me, dogovarjamo pa se, kako jo bomo prvič predstavili. Z njo bi rad dosegel nekaj pozitivnega, zato se želim povezati z eno od humanitarnih organizacij, da bi recimo pesem navezali na konkretno zbiranje sredstev. Na ta način bi z glasbo dejansko nekomu prinesel nekaj lepega. Zaradi tega tako ciljam na popevkarske in šansonjerske vode, ker se mi zdi, da tam glasba še ima smisel. Ne bi mogel ustvarjati v svetu, kjer se glasba dela zaradi finančnega vidika, komercialnosti, pogostosti nastopov in čim višjih avtorskih pravic. To zame ni glasba.«

Poznamo vas kot glasbenika, voditelja, študenta filozofije. Kaj je ta čas prioriteta v vašem življenju?

»Trenutno je prioriteta božič. 17. november sem uradno razglasil za začetek božiča, ki je zame najlepši del leta. Novembrski depresiji se izognem tako, da preprosto zapadem v božično razpoloženje. Takrat se po receptih meni ljube Nigelle Lawson pečejo piškoti, poslušam božične pesmi, diši po cimetu, rad nakupujem vse, kar je povezano z božičem ...«

Precej neobičajno božično razpoloženje za enaindvajsetletnika. Večina vaših vrstnikov v tem času ne peče piškotov ...

»Vem. Počnem neobičajne stvari, a dokler me to navdaja s srečo in sem s tem zvest samemu sebi, mi je čisto vseeno. Ko ste me spraševali o prioritetah v življenju – to je povsem odvisno od meseca v letu. Januarja bo na prvem mestu spet televizija, ker se bo NLP transformiral v novi obliki, potem pa prihajajo sloviti študijski meseci, vsako poletje pa začnem spet razmišljati o glasbi.«