Jerebika proti prehladom

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 11. november 2008 / 06:00

Za zrele plodove jerebike (Sorbus aucuparia) velja, da so bogati z vitaminom C in provitaminom A ter kot takšni izvrstno naravno pomagalo pri prehladih, trdovratnem kašlju, majavih zobeh ... Presnih plodov ni priporočljivo uživati. Iz njih navadno skuhamo prijeten sadni čaj ali jih predelamo v marmelado, močnik, žganje ...

Drugi del botaničnega imena za jerebiko izhaja iz latinskega izraza aucupor, kar pomeni loviti ptiče. Nakazoval naj bi na zaželenost njenih plodov pri mnogih pticah. To do petnajst metrov visoko drevo je bilo v germanski mitologiji posvečeno bogu groma, Donarju. Njega dni so verjeli, da jerebika odganja zle duhove, ščiti pred »hudičevim očesom« in varuje duše rajnih. Jerebiko opeva sloviti rimski pesnik Vergil. Opiše njene plodove, iz katerih je moč pridobiti svojevrstno kiselkasto vino. Zreli jerebikovi plodovi so v srednjem veku veljali za eno najbolj cenjenih odvajalnih sredstev.

Plodove posušimo ali predelamo

Jerebika je odporno drevo, ki ga ne ganejo niti nizke temperature, zato jerebiko srečujemo povsod po Evropi in zahodni Aziji vse do visokogorja. Ker so njeni cvetovi in plodovi zelo privlačni na pogled, je pogosto sadijo kot okrasno drevo po parkih. Lahko pa si jo zasadimo kar na domačem vrtu – za okras in za zdravje. Koralno rdeče jagodaste plodove jerebike, ki so trpko kislega okusa in bogat vir vitamina C, provitamina A, pektina, organskih kislin, čreslovin in grenčin, nabiramo, potem ko jih je že omehčala slana. Surovi plodovi nimajo prijetnega okusa. Če jih uživamo, so lahko tudi rahlo strupeni in povzročijo krče v želodcu. Bodimo torej previdni in jih posušimo ter takšne uporabimo kot nadomestek za pravi čaj, ali pa – kar je še bolj mamljivo – predelamo v marmelado, kašo, kompot, žganje, žele, kis, med ali močnik.

Za zimske vitaminske napitke in marmelade

Posušene plodove lahko pozimi uporabimo za vitaminske napitke. Iz njih lahko pripravimo okusen čaj v obliki poparka, ki blaži prehlad in drisko, ureja neredno menstruacijo, utrdi zobe in blaži revmatizem. Če mu dodamo še šipek, bo pospešil tvorbo žolča. Če pa zraven uživamo še jerebikovo marmelado, bo pomagal tudi pri izločanju žolčnih kamnov iz žolčnika. To marmelado navadno mešamo z jabolki, šipkom in hruškami. Zelo se obnese pri kašlju in hripavosti, bronhitisu in pri vseh pljučnih boleznih, krepi želodec, utrjuje telesno odpornost, koristi pa tudi šibkim in bolehnim otrokom. Želodec krepita tudi jerebikovo žganje in vino, ki ju v majhnih količinah zaužijemo zjutraj na tešče. Svež sok iz plodov zdravi kašelj, tudi trdovraten, uživamo pa ga tudi zoper ledvične kamne. Pijemo ga večkrat na dan po žličkah. Jerebikov poparek naj bi zniževal holesterol v krvi, jerebikov kompot, žele, med, marmelada ali sok pa odpravljali pomanjkanje vitamina C z vsemi nevšečnimi posledicami. Novejše raziskave so pokazale, da jerebika vsebuje tudi sorbozo, snov, ki pomaga diabetikom. Iz plodov v živilski industriji pripravljajo sorbitol, sladko snov, ki jo uporabljajo kot nadomestek za sladkor in je primerna tudi za diabetike. Jerebikovi plodovi znižujejo tudi notranji pritisk v očesu, zato jo uporabljajo pri intravenoznem zdravljenju očesnih bolezni.

Jerebikov močnik

Dolžni smo vam še recept za jerebikov močnik, ki ga v knjigi navaja priznana zeliščarica Tatjana Angerer v knjigi Živimo z rastlinami: »Zrelim jagodam odstranimo peclje in jih pustimo nekaj dni v porcelanasti posodi. Nato jih zdrozgamo (zmeljemo) v kašo, iz katere skozi krpo iztisnemo sok, ki ga kuhamo tako dolgo, da se zgosti. Med kuhanjem moramo sok neprestano mešati, da se ne prismodi. Zgoščen močnik shranimo v dobro zaprtih kozarcih. Pri prehladnih obolenjih ga vzamemo večkrat na dan po eno žličko. Za utrditev zdravja ga – zmešanega z medom – namažemo na kruh.«