Srednjeveške kovnice na Slovenskem
Starosta slovenske numizmatike Albin Pogačnik je izdal katalog srednjeveških novcev, kovanih na ozemlju sedanje Slovenije. Posebnost publikacije je cenik novcev, da zbiralci lahko vidijo, koliko so cenjeni naši srednjeveški novci.
Albin Pogačnik se v katalogu Srednjeveške kovnice na Slovenskem osredotoča na obravnavo kovnic, ki so v tem obdobju delovale na območju današnje Slovenije (Kamnik, Slovenj Gradec, Ptuj, Celje, Brežice, Brestanica, Kostanjevica, Čatež, Sv. Križ pri Kostanjevici, Otok pri Dobravi, Ljubljana). V katalogu je več kot 150 kovancev predstavljenih z risbami in opisi, več kot 200 kovancev je predstavljenih s fotografijami in opisi, več kot 350 je natančno izrisanih napisov s kovancev. Doba, ko so tujerodni gospodje zaradi trgovskih potreb odpirali na naših tleh kovnice denarja, je trajala približno od sredine 12. do sredine 13. stoletja. »V okolici kraja Breže na Koroškem so bila bogata nahajališča izredno kakovostnega srebra. Posest je bila v lasti Solnograjske nadškofije, pa je omenjeno dejstvo spodbudilo solnograjskega nadškofa Konrada, da je za potrebe trgovine z Vzhodom osnoval in opremil kovnico denarja. Ko se je denar z imenom breški denarji uveljavil v trgovini, so začeli kovati takšne srebrnike tudi španheimski gospodje v Šentvidu na Glini (Koroška). Ko so to videli naši fevdalci na Kranjskem in južnem Štajerskem, so tudi oni začeli ustanavljati kovnice denarja na svojih posestvih, da izkoristijo ugodno konjunkturo.«
Zaradi dobrega slovesa so breške srebrnike posnemali tudi Madžari in Hrvati. Kar se tiče lepote izdelkov, je prednjačila ljubljanska kovnica vojvode Bernharda; v njej so delali izurjeni italijanski pečatorezci. Po obilju raznih kovov pa so se izkazali v kovnici Otok pri Dobravi (Gutenwerth). »Obdobje kovanja je leta 1241 pretrgal uničujoči napad Mongolov na Madžarsko, ki je bila glavna partnerka s Kranjsko. Trgovina je zastala. Trgovci so svoje srebrnike na hitro zakopali v zemljo, v kolikor je bilo to le mogoče, masa teh naših novcev je šla tudi s trgovino na Madžarsko,« je povedal Pogačnik. V novi dobi so pri izkopavanjih arheologi odkrili najdbe breškega denarja; pri izkopaninah na Madžarskem so našli kar 34.885 kosov. Na prostoru današnje Slovenije so našli le 655 novcev breškega tipa, v ostalem so bili v teh najdbah še oglejski, tržaški, graški, beneški in razni nemški srednjeveški novčiči.
Beseda o avtorju
Albin Pogačnik se je začel zanimati za numizmatiko v svojih ranih letih in že kot petnajstletni fant je imel manjšo splošno zbirko novcev. Po koncu druge svetovne vojne, ko sta se spoznala s takrat največjim zbiralcem dr. Mihajlom Prokešem iz Subotice, je začel z resnim zbiranjem in proučevanjem numizmatike. Včlanil se je v Numizmatično društvo Slovenije, bil predsednik društva in urednik društvenih glasil. V starosti osemdeset let je odložil zadolžitve kot častni predsednik Numizmatičnega društva Slovenije. V ljubiteljstvo naših srednjeveških novcev ga je vpeljal strokovnjak Vilhelm Fritsch. Pogosto je navezoval stike z največjimi numizmatičnimi strokovnjaki na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji, Nemčiji in drugod. Dolga leta je sodeloval z Gorenjskim muzejem ter razstavljal novce in medalje z različno tematiko. Leta 1955 je v Prešernovi hiši v Kranju razstavil 383 različnih rimskih kovancev in 178 spominskih medalj. V stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja je imel številne razstave: Habsburški denar (1972), Bizantinski denar (1981), Od rudnine do denarja (1987), Kovani denar evropskih držav in spominski denar ob olimpijadah (1988), Osemsto let denarstva na Slovenskem (1989), ...
Celo desetletje je sodeloval z numizmatičnim kabinetom Narodnega muzeja Slovenije kot zunanji sodelavec. Leta 1974/75 je v Beogradu izdal splošen katalog naših srednjeveških novcev. V letih 1990/93 je v Vestniku Numizmatičnega društva Slovenije objavljal Katalog naših srednjeveških novcev, ki je zdaj izšel v prenovljenem natisu pod naslovom Srednjeveške kovnice na Slovenskem (izdajatelj Masta Trade, zbirka Denar na Slovenskem). Posebnost tega kataloga je zagotovo cenik novcev, da zbiralci lahko vidijo, koliko so cenjeni naši srednjeveški novci.