Kapitan fantastični

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 9. november 2016 / 11:23

Ogledali smo si film Kapitan fantastični. Govori o družini, ki se je odločila živeti drugače. Edina hči bogatega republikanca v ZDA je zrasla pod vplivom zelo avtoritarnega očeta. Odklonila se je v povsem drugo smer. Z možem sta se odločila živeti v divjini in to naj bi ozdravilo tudi njeno bolezen, bipolarno motnjo. Šest otrok sta vzgajala sama. Niso hodili v šolo, vešči so bili preživetja v naravi. Kupili so le najnujnejše, izdelovali so lesene izdelke in jih prodajali. Ukvarjali so se z glasbo in muzicirali, lovili divjad in brali. O prebranem so razglabljali. Govorili so šest jezikov. Ker se ženino zdravstveno stanje ni izboljšalo, je pristala na zdravljenje v bolnišnici. Ni bilo uspešno, prerezala si je žile. Bila je budistka. V svoji oporoki je zapisala, da želi biti kremirana, pepel pa naj stresejo v javno straniščno školjko. Ženin oče seveda tega ni upošteval in v nadaljevanju se družina odpravi na pogreb. Čeprav niso zaželeni, rešijo mater s črne zemlje, se sprejo z maminim očetom, pridejo v stik s civilizacijo in tehnologijo. Prikažejo ekstreme, mladina je v civilizaciji pogosto zasvojena s telefonom, računalnikom, uporabnega znanja iz šole je malo, nakupovalni centri in reklame nam neprestano vsiljujejo nepotrebne stvari. Ljudje so predebeli, opravljajo neke obrede, v katere ne verjamejo. Vmes je tudi nekaj za lase privlečenih prizorov. Družina na koncu izpolni mamino obljubo. Oče spozna svojo zmoto, bil je preveč radikalen. Ženo je z odmikom v popolno naravno okolje želel rešiti bolezni, pa je bilo to prenaporno. Pristanejo pri kompromisu. Kupijo hišo na koncu vasi, sami pridelujejo hrano, svoj očarljivi avtobus spremenijo v kokošnjak in otroci hodijo v redno šolo. Cena za njihovo spoznanje je velika, izgubili so mamo, živeli pa so svoje sanje. Oče družine je bil junak in čudak. Ko smo se doma in v šoli pogovarjali o filmu, so poudarili točno to. Lahko živiš tako, če nisi v stiku z drugimi. Ko prideš v »civiliziran svet«, moraš tu preživeti. Čudovit bi bil tak dopust ali konec tedna ali kakšno leto. Film mi je bil všeč zato, ker pokaže, kako si danes hitro čudak, če nisi povprečen. Če imaš večjo družino, si čudak, če neprestano ne trošiš, nisi koristen. Če ne hodiš na eksotična potovanja, si povprečnež. Če ceniš znanje in delo, nisi komercialen, če kuhaš in pečeš, po nepotrebnem zapravljaš čas, če ne preživljaš časa na Facebooku, si zaostal, če nadaljuješ tradicijo, si nazadnjaški, če se žrtvuješ za bližnje, si neumen, če se voziš s kolesom, imaš preveč časa, če ne spremljaš televizijskih nadaljevank, nisi moderen, če neprestano ne preklinjaš, si fin, če ne popivaš in ne kadiš, ne poznaš užitka.

Lepo je, če lahko živiš takšno življenje, kot si ga želiš, in te mnenje drugih ne obremenjuje. Do tega imamo vso pravico. Ali si upamo?