Alpski bojevniki
»Zgodovino himalajizma so oblikovale države z vsega sveta. V petdesetih letih 20. stoletja so bili v ospredju Avstrijci, ki so prvi priplezali na vrhove petih osemtisočakov: Nanga Parbat, Cho Oyu, Gasherbrum II, Broad Peak in Dhaulagiri. V naslednjih dveh desetletjih so Himalajo preplavili Japonci, nato pa so Britanci uvedli nov pristop: plezanje po zahtevnih stenah in grebenih. V osemdesetih so vladali Poljaki s številnimi novimi smermi, zimskimi vzponi in drznimi vzponi v alpskem slogu. Naslednji so bili na vrsti Rusi, ki so plezali težje in težje smeri. Prisotna pa je bila tudi Jugoslavija, ki je raven težavnosti potisnila še više. Jugoslovanski in slovenski vzponi so bili nekaj posebnega, ker so zamudili klasično obdobje plezanja v Himalaji, torej prve vzpone na osemtisočake, kar pa so v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja nadoknadili v velikih stenah in na zahtevnih grebenih. To so bila njihova zlata leta. Njihovi dosežki so spadali v sam vrh največjih podvigov v Himalaji: južna stena Makaluja, zahodni greben Everesta, severna stena Cho Oya, južni steber Kangchenjunge, severna stena Jannuja, Melungtse, severozahodna stena Ama Dablama, zahodna stena Nuptseja, zahodna stena Bhagirathija III, jugozahodna stena Shishapangme, jugovzhodna stena Apija, severozahodna stena Bobaye, južna stena Nampe, severna stena Gyachung Kanga, južna stena Dhaulagirija. V svoji knjigi The Big Walls jih je izpostavil tudi Reinhold Messner: 'Seveda je moderno gorništvo britanska, pa tudi osrednje evropska iznajdba ... Nazadnje pa so bili slovenski plezalci tisti, ki so vse skupaj dvignili na naslednjo stopnjo.« (Str. 249)
Velike dosežke naših alpskih bojevnikov v svetovnih gorstvih spremljamo že bibličnih štirideset let. Na začetku je velika klasična odprava na Makalu (1975), posebej izstopa solo vzpon Tomaža Humarja čez južno steno Dhaulagirija v alpskem slogu (1999), ki ga je Messner označil za »prelomnico v sodobnem ekstremnem alpinizmu« … O alpskih dosežkih in presežkih se je veliko pisalo, prvi celovit in zelo berljiv pregled v angleščini pa je napisala Kanadčanka Bernadette McDonald (Alpine Warriors, 2015). Založba Sidarta je poskrbela za slovensko izdajo v prevodu Gorazda Pipenbaherja. Vrhunski alpinizem je ena redkih disciplin, v katerih smo Slovenci enakovredno tekmovali z mnogo večjimi nacijami. Tomaž Humar je alpinistični Slavoj Žižek, avtorici pa je očitno najbolj pri srcu legendarni Nejc Zaplotnik, na njegovo Pot se kar naprej ozira …