Bernadette McDonald, Alpski bojevniki, Sidarta, Ljubljana, 2016, 272 strani, 24,90 evra, www.sidarta.si

Alpski bojevniki

»Zgodovino himalajizma so oblikovale države z vsega sveta. V petdesetih letih 20. stoletja so bili v ospredju Avstrijci, ki so prvi priplezali na vrhove petih osemtisočakov: Nanga Parbat, Cho Oyu, Gasherbrum II, Broad Peak in Dhaulagiri. V naslednjih dveh desetletjih so Himalajo preplavili Japonci, nato pa so Britanci uvedli nov pristop: plezanje po zahtevnih stenah in grebenih. V osemdesetih so vladali Poljaki s številnimi novimi smermi, zimskimi vzponi in drznimi vzponi v alpskem slogu. Naslednji so bili na vrsti Rusi, ki so plezali težje in težje smeri. Prisotna pa je bila tudi Jugoslavija, ki je raven težavnosti potisnila še više. Jugoslovanski in slovenski vzponi so bili nekaj posebnega, ker so zamudili klasično obdobje plezanja v Himalaji, torej prve vzpone na osemtisočake, kar pa so v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja nadoknadili v velikih stenah in na zahtevnih grebenih. To so bila njihova zlata leta. Njihovi dosežki so spadali v sam vrh največjih podvigov v Himalaji: južna stena Makaluja, zahodni greben Everesta, severna stena Cho Oya, južni steber Kangchenjunge, severna stena Jannuja, Melungtse, severozahodna stena Ama Dablama, zahodna stena Nuptseja, zahodna stena Bhagirathija III, jugozahodna stena Shishapangme, jugovzhodna stena Apija, severozahodna stena Bobaye, južna stena Nampe, severna stena Gyachung Kanga, južna stena Dhaulagirija. V svoji knjigi The Big Walls jih je izpostavil tudi Reinhold Messner: 'Seveda je moderno gorništvo britanska, pa tudi osrednje evropska iznajdba ... Nazadnje pa so bili slovenski plezalci tisti, ki so vse skupaj dvignili na naslednjo stopnjo.« (Str. 249)

Velike dosežke naših alpskih bojevnikov v svetovnih gorstvih spremljamo že bibličnih štirideset let. Na začetku je velika klasična odprava na Makalu (1975), posebej izstopa solo vzpon Tomaža Humarja čez južno steno Dhaulagirija v alpskem slogu (1999), ki ga je Messner označil za »prelomnico v sodobnem ekstremnem alpinizmu« … O alpskih dosežkih in presežkih se je veliko pisalo, prvi celovit in zelo berljiv pregled v angleščini pa je napisala Kanadčanka Bernadette McDonald (Alpine Warriors, 2015). Založba Sidarta je poskrbela za slovensko izdajo v prevodu Gorazda Pipenbaherja. Vrhunski alpinizem je ena redkih disciplin, v katerih smo Slovenci enakovredno tekmovali z mnogo večjimi nacijami. Tomaž Humar je alpinistični Slavoj Žižek, avtorici pa je očitno najbolj pri srcu legendarni Nejc Zaplotnik, na njegovo Pot se kar naprej ozira …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / ponedeljek, 18. julij 2016 / 11:41

Vlada imenovala komisijo za prikrita grobišča

Ljubljana – Vlada je minuli teden na redni seji imenovala Komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Komisijo sestavljajo: predsednik Jože Dežman (Gorenjski muzej) in člani Mitja Ferenc (Fil...

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Valjavec brez Gira

Mednarodna kolesarska zveza predlaga disciplinski postopek tudi zoper Besničana Tadeja Valjavca.

GG Plus / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Je komu sploh še mar za otroke?

Zgodba nekega otroštva, ki se ne bi smela zgoditi (1)

Zanimivosti / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Pred župniščem novi kip sv. Jurija

Šenčur - Pred šenčurskim župniščem stoji novi granitni kip sv. Jurija, ki je delo in dar kamnoseka Jureta Luskovca iz Srednje vasi. Kip je minulo nedeljo v sklopu slovesno...

Zanimivosti / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Kupil stanovanje in zadel 32 tisočakov

Kranjska Gora – Prejšnji ponedeljek zvečer je italijanski gost Hitovega igralniško-zabaviščnega centra Korona v Kranjski Gori priigral le malenkost manj kot 32 tisoč evrov. Osemi...

Slovenija / ponedeljek, 3. maj 2010 / 07:00

Junija bo evharistični kongres

Zadnji je bil junija leta 1935 v Ljubljani.