Zapletlo se je s podpisi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Splošno / petek, 9. november 2012 / 06:00

Ta teden mineva v znamenju morebitnega referenduma in zapletov s podpisi zanj, zadnjih predvolilnih dejanj, v resničnem življenju pa se ljudje po Sloveniji spopadajo s posledicami poplav.

Volilna tekma je odločena. Ne, pri nas še ne, pač pa v Združenih državah Amerike, kjer so v noči med torkom in sredo po našem času izvolili predsednika. Tudi v prihodnjih štirih letih bo v Beli hiši prebival demokrat Barack Obama, ki je prepričljivo porazil republikanca Mitta Romneyja. Volilno dogajanje je z zanimanjem spremljal ves svet, ameriško veleposlaništvo in ameriška gospodarska zbornica pa sta na volilno noč v Ljubljani pripravila sprejem, na katerem so ljudje spremljali volitve, spoznavali ameriški volilni sistem in se ob tem še dobro zabavali.

Pri nas odločitve še ni, tudi na Martinovo nedeljo, ko bo splošno glasovanje o kandidatih za predsednika države, je najverjetneje še ne bo, saj vse javnomnenjske raziskave kažejo na drugi krog. Kandidata nista dva kot na ameriških volitvah, pač pa trije. Pri nas se je v tednu dni zvrstilo več soočenj kandidatov kot za čas celotnih volitev v Ameriki, tudi ta teden so potekala še nekatera, vsi trije pa se aktivno opredeljujejo do aktualnih družbenih dogajanj, od referendumov do poplav.

Dvom o verodostojnosti podpisov

Referendumska zgodba se je res močno zapletla. Opozicijski poslanci (večinoma Pozitivne Slovenije) so s 30 podpisi zahtevali referenduma o slabi banki in o slovenskem državnem holdingu. Ker so bili nekateri podpisi pod »slabo banko« skenirani in ne lastnoročni, se je predsednik državnega zbora Gregor Virant posvetoval s pravniki, ali je pobuda sploh veljavna. Strinjali so se, da kopije podpisov ne zadoščajo, torej pobuda ni vložena v skladu z zakonodajo in poslovnikom državnega zbora. Vmes je bil še poskus »sprave« med koalicijo in opozicijo, ki ga je predlagal predsednik države Danilo Türk: vlada naj umakne sporna zakona, opozicija pa naj se odpove ali vsaj odloži referenduma. Da ne pozna zakonov, so mu očitali z vladne strani, češ da je zakona že sprejel državni zbor in ju torej ni mogoče umakniti, mogoča je le kasnejša sprememba zakona. Ko sta se kasneje sestala predsednik Türk in prvi mož parlamenta Virant, je bila beseda tudi o slednji možnosti. Zakon naj ustrezno popravijo in nato sprejmejo spremenjenega in dopolnjenega. Z nekaterimi popravki se je strinjal tudi predsednik vlade Janez Janša. Ni pa bil slednji prav nič pripravljen na dialog z vodjem najmočnejše opozicijske stranke Zoranom Jankovićem, češ da opozicija z referendumi ruši Slovenijo, Janković pa da ne drži besede, saj je nedavno govoril, da ne bo predlagal referendumov. Toda tega, povezanega z bankami in upravljanjem državnega premoženja, je (tako Janković) s svojimi poslanci vložil, ker želi preprečiti večmilijonsko oškodovanje države.

Skrivnostno izginotje podpisov

Referendum in podpisi so močno zaposlovali poslance državnega zbora na torkovi izredni seji. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je celo predlagal, naj policija preveri pristnost podpisov poslancev Pozitivne Slovenije, kar so sicer drugi zavrnili. Zapletov s podpisi pa s tem še ni bilo konec. Na poti od parlamenta do ministrstva za notranje zadeve se je namreč izgubilo 36 listov s skoraj štiristo podpisov sindikata kemijske industrije, ki je želel na ta način vložiti referendumsko pobudo o slabi banki. Potrebnih je namreč 2500 podpisov. V državnem zboru jih je bilo sprejetih 3127, na notranjem ministrstvu so jih prejeli 2733 in ko so preverjali njihovo veljavnost, so prišli do številke, nižje od 2500. Kje se je izgubilo 394 podpisov? V državnem zboru in na notranjem ministrstvu so o tem izvedli notranji nadzor, rešitve pa še vedno ni, saj ostaja pri enakih številkah kot poprej. Tako bodo sedaj vložili kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Poslanec Janko Veber (SD) pa ob tem poziva k odstopu ministra Vinka Gorenaka.

Najprej na ustavno sodišče

Državni zbor v torek ni glasoval o referendumu, pač pa o ustavni presoji referendumov. Odločitev je pričakovati v mesecu dni, medtem pa so še vedno odprte možnosti za pogovor. Minister za finance Janez Šušteršič pa opozarja na znižane ocene bonitetnih agencij, ki naj bi jih znižale ravno zaradi referendumske pobude.

Te dni se je v zvezi z aktualnim dogajanjem oglasila Liberalna stranka Vitomirja Grosa, ki je proti ustanovitvi »slabe banke«, češ da za vedno nove sanacije ne bi smeli nenehno plačevati slovenski davkoplačevalci, ne da bi poiskali krivce za bančni fiasko in kje je sploh manjkajoči denar. Slednje naj ugotovi finančno ministrstvo, pravijo liberalci, za banke pa menijo, da bi morale kot vsaka druga gospodarska družba tudi te iti v stečaj, če izpolnijo razloge zanj po veljavnih zakonih.

Ta teden je Janez Janša pred avstrijskim sodiščem pričal o zadevi Patria. Pri nas pa je okrožno sodišče v Ljubljani v ponovljenem postopku ponovno naložilo časopisu Delo, da se opraviči in SDS plača 10 tisoč evrov odškodnine, češ da je v članku Denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši temveč v njegovi stranki SDS grobo posegel v ugled in dobro ime omenjene stranke.