Obeti za nižjo rast in inflacijo

Vladni makroekonomisti v jesenski napovedi ocenjujejo, da se bo gospodarska rast upočasnila in postopoma umirila inflacija.

Ljubljana – V petek so na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) predstavili že tradicionalno tako imenovano jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki bi jo lahko strnili v ugotovitev, da se gospodarska rast letos umirja, vendar bo ostala na razmeroma visoki ravni. V prihodnjem letu se bo gospodarska rast občutnejše upočasnila, nadaljevalo pa se bo tudi umirjanje inflacije. UMAR namreč dvakrat na leto oceni gospodarska gibanja in v tokratni oceni ugotavljajo, da bosta letos gospodarska rast in inflacija višji, kot so to ocenili v pomladanski napovedi. Zaradi ugodnih gibanj v prvi polovici letošnjega leta naj bi letos dosegli 4,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za 0,4-odstotne točke več, zaradi visoke rasti cen surovin, zlasti nafte, pa bo tudi letna inflacija, ki je bila napovedana v višini štiri odstotke, višja in naj bi dosegla 5,3 odstotka. Kot je pojasnil direktor UMAR-ja Boštjan Vasle, bo umiritev gospodarske rasti v letošnjem letu predvsem posledica postopnega ohlajanja mednarodne konjunkture, ki se bo odražala na nižjih rasteh izvoza, nižja pa bo tudi rast investicij. Še vedno pa to ostajata ključna dejavnika gospodarske rasti. Rast zaposlenosti bo letos v povprečju še razmeroma visoka, vendar se bodo medletne stopnje rasti do konca leta postopno umirjale. Gibanja v prvi polovici leta so predvsem v gradbeništvu in večini tržnih storitev presegala pomladanska pričakovanja, zato je jesenska napoved (2,3 odstotka) precej višja od pomladanske (1,1 odstotka).

V prihodnjem letu na UMAR pričakujejo znatno upočasnitev gospodarske rasti, ki naj bi bila 3,1-odstotna, kar bo predvsem posledica nižje rasti investicijske dejavnosti, kar je po doseženih visokih stopnjah v zadnjih letih pričakovano. Zaradi poslabšanih obetov v mednarodnem okolju se bo še upočasnila tudi rast izvoza. Še bolj od rasti izvoza se bo umirila rast uvoza, primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance pa se bo predvidoma zmanjšal z letos pričakovanih 5,8 odstotka BDP na 4,7 odstotka. Poglavitno tveganje za uresničitev napovedi gospodarske rasti za leto 2009 predstavlja negotovost glede razsežnosti učinkov finančne krize na gospodarstva ZDA in držav EU. Še večja upočasnitev gospodarske rasti v teh državah bi pomenila nižjo rast izvoza in obsega poslovnih investicij v primerjavi z osrednjo jesensko napovedjo. Na trgu dela na UMAR-ju v naslednjem letu v povprečju ne pričakujejo povečanja števila delovno aktivnih. Nominalna rast plač v zasebnem sektorju se bo umirila, znatno pa se bo pospešila rast v javnem sektorju zaradi izvedbe dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij. Povprečna inflacija pa se bo v primeru stabilnih cen na mednarodnih trgih v Sloveniji predvidoma znižala na 3,9 odstotka.