Oslabitve zmanjšale dobiček

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Banka NLB je v prvem polletju dosegla 97,1 milijona evrov dobička, ki pa se je zaradi oblikovanih rezervacij zmanjšal na 35,7 milijona evrov.

Ljubljana – Kot poudarjajo v banki, so na poslovanje vplivali oteženo pridobivanje finančnih virov, padanje referenčnih obrestnih mer, spremenljivost tečajev vrednostnih papirjev, zniževanje vrednosti tečajev nekaterih valut, predvsem pa recesija v gospodarstvu, ki se je močno odražala pri kreditnem tveganju. Na to so se odzvali s povečanjem obsega rezervacij in oslabitev, skupina jih je v prvem polletju dodatno oblikovala za 114,8 milijona evrov oz. še enkrat več kot v lanskem prvem polletju. Banka je sicer ustvarila 97,1 milijona evrov dobička, celotna NLB Skupina 112,8 milijona, a so ga oslabitve in rezervacije močno oklestile. Za samo skupino je obseg rezervacij za 5,6 milijona evrov presegel ustvarjeni dobiček, v banki je čisti dobiček znašal 35,7 milijona evrov.

Najbolj so se znižala posojila gospodarstvu

Bilančna vsota NLB Skupine je ob koncu prvega polletja znašala 18,6 milijarde evrov in je bila celo nekoliko manjša kot ob koncu preteklega leta. Zniževanje kreditne aktivnosti, ki se je začelo že lani, se je nadaljevalo tudi letos. Najbolj so se znižala posojila gospodarstvu, za 275 milijonov evrov, posojila gospodinjstvom so bila na ravni konca leta 2008, posojila državi pa so porasla za 30 milijonov evrov. Pri varčevanju so se depoziti gospodarstva zaradi krize znižali za osem odstotkov, depoziti gospodinjstev pa so porasli za pet odstotkov. Gospodinjstva v negotovih razmerah svoje prihranke spet usmerjajo v bolj varne in likvidne naložbe, zelo dober je bil odziv na ponudbo NLB Super depozitov.

Kakovostnejše zavarovanje posojil

Kar zadeva upravljanje tveganj, je v banki NLB in njeni skupini najpomembnejše kreditno tveganje. V kriznem času so izpostavili zahteve po kakovostnejšem zavarovanju posojil, oblikovanje višjih rezervacij za oslabitve ter natančnejšo in strožjo bonitetno obravnavo komitentov. Čeprav v letošnjem prvem polletju niso imeli problemov z likvidnostjo, so pripravili tudi krizni načrt za ukrepanje ob likvidnostni krizi. Že v preteklih letih so oblikovali likvidnostne rezerve (največ v obliki državnih vrednostnih papirjev), ki so ob koncu letošnjega junija predstavljale več kot 27 odstotkov bilančne vsote. V prvem polletju so dolg do tujih posojilodajalcev zmanjšali za približno 1,2 milijarde evrov.