Sklad TNP ohranja vrednost premoženja

Delničarji Sklada TNP bodo tudi v prihodnje ostajali brez dividend, vendar naj bi vrednost premoženja rasla skupaj z vrednostjo turističnih naložb v Triglavskem narodnem parku.

Kranj – Po letih propadanj turističnega gospodarstva v Triglavskem narodnem parku (TNP), se temu tudi na račun delovanja Sklada za spodbujanja razvoja Triglavskega narodnega parka (Sklad TNP) obetajo boljši časi. Slednji je bil ustanovljen po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetjih z družbenim kapitalom, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine stojijo na območju TNP. V Sloveniji je lastninjenje potekalo nekaj let prej, zato za ustanovitev Sklada TNP ni bilo mogoče predvideti števila certifikatov, ki so jih še imeli državljani. Osnovni kapital v višini 4,1 milijona evrov je zato zagotovila država, kljub temu pa je svoj certifikat vložilo približno 12 tisoč posameznikov. Kasneje je država sklad dokapitalizirala, skupno je bilo izdanih 1.130.793 delnic z nominalno vrednostjo 4,17 evra, ki se ne spreminja.

Glavnino premoženja Sklada za spodbujanje razvoja TNP (31. decembra 2008) predstavljajo naslednja osnovna sredstva: zemljišče Studor v vrednosti 35.000 evrov, omrežje – vodovod Pokljuka (556 tisoč evrov) in oprema (37 tisoč evrov), naložbene nepremičnine: Savica Ukanc (dobrih 272 tisoč evrov) ter dolgoročne finančne naložbe v podjetjih Šport hotel Pokljuka (1,66 milijona evrov), Pokljuka turizem (705.000), Žičnice Vogel (812.235) in ATC Kanin (skoraj 90 tisoč). »Delo Sklada TNP je bilo v prvi vrsti zagotoviti prenovo za prevzete nepremičnine v takšni meri, da bodo izpolnjevale pogoje za obratovanje,« pojasnjuje direktor Ivan Novak in na vprašanje o uspešnosti naložb sklada nadaljuje: »Danes se uspešnost naložb kaže predvsem v tem, da nobena od nepremičnin ni več v razpadajočem stanju, temveč so vse bodisi v postopku prenove (Gostišče Jelka) ali pa so investicije v fazi zaključevanja.«

Za izvajanje opisanih aktivnosti Sklad TNP ni pridobil javnega denarja, ampak je kot delniška družba celotna aktivnost temeljila na tržnih principih, lastnih sredstvih, kandidiranju na javnih razpisih strukturnih skladov in s sofinanciranjem strateških partnerjev Brest Cerknica, d. o. o., in Elmont, d. d., preko hčerinskih družb. Večina nepremičnin se nahaja na območju Triglavskega narodnega parka na območju Pokljuke.

V času med obema vojnama je bila pokljuška planota eno izmed turistično najbolj zanimivih območij v TNP, Pokljuška turistično gostinska ponudba je predstavljala zaokroženo celoto v povezavi z Bledom in Bohinjem. »V zadnjih desetletjih je dejavnost na Pokljuki popolnoma zamrla (poslovne enote so večinoma prenehale obratovati). Območje TNP poslovno ni povezano s turistično destinacijo Bled in Bohinj, zato morajo posamezni tržni subjekti veliko vlagati tudi v trženje,« pojasnjuje direktor. Dodaja, da je bila iniciativa za vlaganje na področju infrastrukturne opremljenosti na območju parka v veliki meri prepuščena skladu, ki ga vodi. Dividend Sklad TNP svojim delničarjem do sedaj ni izplačeval, saj naj bi bila njegova osnovna skrb ohranjanje vrednosti kapitala. »Zato bo donosnost naložb lažje primerljiva, ko bo območje Triglavskega narodnega parka vključeno v turistično destinacijo oziroma jo bo samo ustvarilo,« pravi Novak.

»Naša strateška usmeritev in osnovna dejavnost temelji na nadaljnjem investiranju na področju turizma na območju Triglavskega narodnega parka,« pojasnjuje Ivan Novak, ki se je na skupščini konec junija preoblikoval v Družbo za spodbujanje razvoja TNP. Realizacija razvoja povezanih družb Sklada TNP je v veliki odvisnosti od vlaganj v infrasturkturo. Tako so z ministrstvom za okolje in prostor zaključili postopek, uresničili pa ga bodo z Občino Bohinj, za pripravo projekta ureditve preskrbe s pitno vodo, Pokljuko pa naj bi v prihodnje povezali še s telefonijo in internetom, kmalu bo treba posodobiti tudi cesto.