Sedmica: Še na mnoga zdrava leta

Pretekli torek je praznovala Zemlja. Želim ji še mnogo zdravih let.

Obljubljam, da bom storila vse, kar je v moji moči, da ostane čim dlje lepa in zdrava. Žal je ključ za rešitev Zemlje pred okoljevarstveno katastrofo v čisto drugih rokah.

Pred praznikom Zemlje je civilna družba zavihala rokave in očistila svoje bivalno kolje. V Ljubljani, denimo, so potapljači iz Ljubljanice potegnili najrazličnejšo kramo, ki so jo tako imenovani meščani vanjo med letom metali; v maniri srednjega veka in brez občutka krivde. Vsekakor je skrb za čisto okolje, ki je za en sobotni dopoldan obsedla vso državo, hvale vredna, globalnega problema pa tovrstne ad hock akcije ne bodo rešile. Pravzaprav je pobiranje smeti po mestnih ulicah in parkih metanje peska v oči resničnemu onesnaženju okolja, ki ne ogroža le zdravja ljudi, pač pa celo obstoj živih bitij.

Če želimo planet, na katerem živimo, rešiti pred katastrofo, je treba pojem onesnaževanje okolja razumeti neprimerno širše kot opozarjati na odslužen žvečilni gumi na pločniku namesto v smetnjaku. Dejstvo je, da Zemlje in življenja na njej ni mogoče obvarovati brez sodelovanja različnih disciplin in raziskovalnih področij; poleg okoljevarstvenih je treba razumeti še gospodarske, politične, socialne, tehnične, mednarodne in številne druge vidike sodobne družbe in njenega razvoja. Za vsemi temi vidiki pa največkrat stoji interes kapitala, ki je na prvi pogled praviloma neviden.

V primerjavi s preteklim stoletjem se skrb za ohranitev naravne dediščine resda povečuje. Zakonski in podzakonski akti ter drugi predpisi, ki zadevajo varstvo okolja, rastejo tako rekoč kot gobe po dežju. Tudi v Sloveniji. Po drugi strani pa ni kapital še nikdar toliko vlagal v gradnjo novih objektov, kot vlaga zdaj. Problem je v tem, da novogradnje (zgradbe, prometna infrastruktura, golf igrišča in tako naprej) rastejo na prvovrstnem kmetijskem zemljišču. Mimogrede, če se bo pozidava v Sloveniji nadaljevala z zdajšnjim tempom, bodo po ocenah strokovnjakov do leta 2057 pozidana vsa obdelovalna zemljišča v Republiki Sloveniji.

Gremo naprej. Bolj kot kolesa v Ljubljanici in grafiti na betonskih ograjah so za zdravje ljudi in vsega živega na našem planetu nevarne tovarne cinka, aluminija, salonita, cementarne, asfaltne baze, živalske farme na vodovarstvenih območjih, uporaba kemije v kmetijstvu in živinoreji, podiranje dreves, toplogredni in drugi izpušni plini, industrijske cone z umazanimi tehnologijami, plinski terminali, brezobzirno in povsem nepotrebno osvetljevanje noči in tako v nedogled. Za piko na »i« gre onesnaževanje okolja često z roko v roki s korupcijo.

V tem kontekstu, se pravi v luči vsestranske povezanosti vzrokov in posledic onesnaženja Zemlje pravim, da je pomladansko čiščenje mestnih ulic in parkov pesek v oči globalnim okoljevarstvenim problemom. Povedano drugače, dokler bo civilna družba skrbela (in še to samo občasno) zgolj za lepotne popravke našega bivalnega okolja, toliko časa bo življenje na Zemlji resno ogroženo.