Petra Majdič v družbi župnika Pavla Juhanta in ljubenskih gasilcev (Foto: Gorazd Kavčič)

Petra je romala na Brezje

Naša najboljša tekačica na smučeh in zmagovalka številnih tekem svetovnega pokala se je zaobljubila, da bo v primeru olimpijske kolajne romala peš na Brezje.

Ljubno – V petek je ena od najboljših in najbolj priljubljenih ter spoštovanih športnic v slovenski zgodovini Petra Majdič obljubo izpolnila. Pri dogodku je sodeloval tudi župnik v Ljubnem Pavel Juhant, ki je s Petro tudi prehodil okrog petdeset kilometrov dolgo romarsko pot od Godiča pri Stahovici, kjer Petra Majdič sedaj živi, do Brezij in Ljubnega. Ob petih zjutraj sta romarja odrinila na pot in okrog petih popoldne, po dobrih osmih urah čiste hoje, z nekoliko daljšim postankom na Brezjah, prišla na cilj v Ljubnem. Na poti so jima delali družbo Petrina starša Vera in Peter ter nekateri sorodniki, med katerimi je tudi Slovencem dobro znani Podokničar Franc Pestotnik.

Petra, ki je tekmovalnemu športu sicer dala slovo, vendar ostaja z njim povezana drugače, je v Ljubnem pojasnila ozadje romanja. »Moji starši in župnik Pavel so že dolgo prijatelji. Del tega prijateljstva sem postala tudi sama. Pavle je v začetku večkrat molil zame, kasneje, kadar nisem bila v dobri formi, sem ga poklicala sama in ga prosila, naj molitev malo 'ojača'. On je to storil, vendar je rekel, da se bom morala za molitev in dobre želje oddolžiti. Pred olimpijskimi igrami sva se zato skupaj odločila, da bova šla tolikokrat peš na Brezje, kolikor kolajn bom osvojila. Ker je bila ena, je bila najina dolžnost eno romanje na Brezje. Lani zaradi moje poškodbe in tekmovalnih obveznosti ni bilo časa, letos pa sva obljubo izpolnila,« je povedala v Ljubnem, kjer so ji domači gasilci, krajevna skupnost in krajani pripravili sprejem. O občutkih na Brezjah pa je Petra dejala: »Na Brezjah sem bila prvič. Pred tem sem večkrat slišala, kako veličasten kraj je to. Sedaj mi je jasno, zakaj, in se bom še vračala.«

Župnik Pavel Juhant je za sodelovanje s Petro dejal, da je bil to projekt 'kolajna'. »Ti samo teci, jaz bom pa molil. Bog bo že naredil svoje,« je povedal in na vprašanje, kako se počuti v Ljubnem, odgovoril, da vedno bolje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 4. oktober 2010 / 07:00

Narcisa - brez nadrejenih v prestolnici

Jesenice - V četrtek se je na novinarski konferenci na prostem, na trgu na Stari Savi, predstavila nova jeseniška stranka Narcisa – Stranka rdečega prahu. Njen predsednik je hoke...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:17

Slovenska zgodovina

»'Pozdravljena, jugoslovanska vojska, na osvobojeni slovenski zemlji,' je 9. maja 1945 – ob osvoboditvi Ljubljane – zapisal duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. 'Pridi z oljkovo mladiko miru,...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:14

Ledeni Peričnik

Čarobna zimska podoba v led okovanega slapa Peričnik je dokaz, da ledeniška dolina Vrat upravičeno sodi med najlepše in najbolj markantne slovenske – pa tudi svetovne – naravne znamenitosti. Slap z...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:13

Skakalni vikend v Zakopanah

Tako kot v naši deželi sodijo tudi na Poljskem smučarski skoki med ene izmed najbolj priljubljenih športov. Rdeče morje navdušenih domačih navijačev je v Zakopanah vzneseno valovilo ob uspehih svoj...

Nasveti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:10

Fanny, to se za žensko ne spodobi!

... Maja bo minilo 170 let od smrti nemške romantične skladateljice Fanny Mendelssohn Bartholdy, pozneje Hensel, dolga leta neznane in zatajene. Bila je štiri leta starejša sestra Felixa Mendelssoh...

GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:06

Pavel Knobel – »bukve iz Kranja, polne drekanja«

Marsikdo bo zastrigel z ušesi ob podatku, da je bil Pavel Knobel prvi slovenski pesnik. Če nam je všeč ali ne, drži, da je izdal leta 1801 prvo slovensko samostojno zbirko posvetnih pesmi z naslovo...