V Kresnički najdejo mir in podporo

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / četrtek, 6. november 2014 / 15:24

Leška Kresnička, krizni center za mlade, letos praznuje desetletnico delovanja. Narašča število mladih s težavami pri odraščanju.

Lesce – Krizni center Kresnička je bil leta 2004 ustanovljen na pobudo vseh petih gorenjskih centrov za socialno delo, danes pa velja za enega najboljših v državi. Namenjen je otrokom in mladostnikom do 18. leta, včasih pa v njem začasno namestitev najdejo tudi mlajše že polnoletne osebe. Osnovna dejavnost centra je strokovna pomoč mladim, ki se iz različnih razlogov znajdejo v hudi psihosocialni stiski in ne morejo bivati v domačem okolju. V centru jim nudijo varno namestitev s takojšnjo strokovno pomočjo.

Otroci naj bi v centru bivali do 21 dni, številni pa v njem ostanejo tudi dlje, dokler se strokovne službe skupaj s starši ne odločijo, kako na­prej, je pojasnila direktorica radovljiškega centra za socialno delo, v okviru katerega Kresnička deluje, Urška Repar Justin. Nekateri otroci se lahko vrnejo v družino, nekateri gredo v rejniško družino, nekateri pa v različne zavode.

V centru imajo hkrati prostora za od šest do osem otrok, trenutno v njem bivajo štirje otroci. Letno jih sprejmejo okoli 40; gre večinoma za otroke, ki se v domačem okolju soočajo z neurejenimi razmerami ter s fizičnim, psihičnim in spolnim nasiljem, prihajajo pa z vse Gorenjske, številni tudi od drugod.

Najpogosteje centri za socialno delo v Kresničko namestijo mlade, stare med 15 in 18 let, včasih pa zavetje centru najdejo tudi mlajše polnoletne osebe, ki v kriznih trenutkih ne najdejo drugega zavetja, zato v Kresnički razmišljajo, da bi bilo dobro tudi zanje urediti enoto po vzoru kriznega centra za mlade. V centru bi želeli ponovno uvesti svetovalnico za starše, ki so jo pred časom že imeli, a zdaj zaradi krčenja sredstev za programe ne deluje.

Kot pravi vodja Kresničke Ana Koren, v zadnjih letih narašča število mladih, ki pridejo v krizni center zato, ker imajo hude težave v odraščanju. »Žal še vedno ostaja stalnica nasilje, zaradi katerega so otroci nameščeni k nam, mi pa se trudimo zagotoviti čim več programov, ki bi jim nudili dodatno pomoč in jim omogočali nova znanja in spoznanja, da jim je kasneje v življenju lažje«.

Korenova je zadovoljna, da so v lokalnem okolju izjemno dobro sprejeti. »Nikoli nismo imeli težav, kadar potrebujemo kakršnokoli pomoč, nam pomagajo. Sosedje, s katerimi se srečujemo pri delu na vrtu ali opravkih v mestu, so ljubeznivi, vključujejo nas v življenje v kraju.«