Seks ob zori

Christopher Ryan in Cacilda Jetha, Seks ob zori, prevedel Uroš Kalčič, Modrijan, Ljubljana, 2013, 376 strani, 38,20 evra, www.modrijan.si

»Dandanašnji v osrčju naše spolnosti divjajo globoki konflikti. Naša kultivirana nevednost je pogubna. Ker si tako močno prizadevamo, da bi prikrili resnično naravo človekove spolnosti, pol naših zakonov tone v neustavljivem plimovanju in vrtinčenju spolne frustracije, dolgočasja, ki ubija libido, nagonske nezvestobe, disfunkcije, zmedenosti in sramu. Zaporedni monogamni odnosi se nizajo pred in za mnogimi od nas kakor osam­ljeni otočki bežne sreče v hladnem, temnem morju razočaranja. In koliko parov, ki jim uspe ostati skupaj, se je kratko malo sprijaznilo s tem, da je žrtvovalo svoj eroticizem na oltarju treh nenadomestljivih življenjskih radosti: družinske trdnosti, tovarištva in čustvene, če že ne spolne bližine? Je mar tiste, ki nedolžno hrepenijo po teh radostih, preklela narava, da morajo životariti ob počasnem zamiranju partnerjevega poželenja? Španska beseda esposas pomeni tako 'žene' kot 'okovi'. V slovenščini poznamo izraz zakonski jarem. Razlog, da zakon tako pogosto odevamo v črnino in slikamo kot začetek konca spolnega življenja moškega, niti ni tako za lase privlečen. Pa tudi ženske je ne odnesejo dosti bolje. Le katera si želi živeti z moškim, ki se čuti ujetega v svoji ljubezni in čigar čast postavlja meje njegovi svobodi?«

Ne, v naslovu knjige, iz katere je gornji odlomek, ne gre za jutranji seks, ki se razlikuje od dnevnega, večernega, nočnega. Gre za obuditev že skoraj pozabljenega izročila, da se je spolno življenje naših davnih prednikov bis­tveno razlikovalo od našega. Do te bistvene spremembe je prišlo šele »ob zori«, pred kakimi deset tisoč leti, ko so začele nastajati poljedelske skupnosti. Te so se od prejšnjih, ki so bile lovske in nabiralniške, ločile po tem, da je prehod na poljedelstvo pomenil stalno naselitev na enem kraju in hkrati začetek privatizacije zemljiške in druge posesti. Dotlej so ljudje živeli v nekakšnem prakomunizmu, vse je bilo skupno. Lovili so skupaj in si plen razdelili, živeli so v velikih družinah, za katere je bila značilna promiskuiteta. To ne pomeni, da je »tiste reči« počel vsak z vsakim, ampak to, da je imela lahko ena oseba stalna razmerja z več drugimi osebami, ki so jo privlačile. S privatizacijo pa je bilo treba privatizirati tudi ženo in se omejiti samo na eno. A kaj, ko tako ženska kot moški po tej privatizaciji (sklenitvi zakonske zveze) po svoji pradavni naravi še naprej težita, da bi spolno spoznala in se navezala še na koga drugega …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 11. september 2017 / 10:33

Telefon mu več ni deloval

Velika planina – Policisti in gorski reševalci so prejšnjo nedeljo ponoči na območju Velike planine iskali pogrešanega gorskega kolesarja, ki je med vračanjem s planine zaradi nevihte zgrešil pot,...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Čezmejno sodelovanje gasilcev

Podnart - Na nedavnem prevzemu novega gasilskega vozila v Podnartu so sodelovali tudi gasilci iz Sel-Borovnice na Koroškem, ki so prišli v Podnart skupaj z županom Sel Engelberto...

Prosti čas / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Le še streljaj od albuma

Ansambel Veseli Gorenjci je tudi minulo nedeljo, ko je razveseljeval obiskovalce na zaključku Čipkarskih dni v Železnikih, dokazal, da si je nadel pravo ime.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Prvi častni občan je Stanko Košir

Najvišje občinsko priznanje - naziv častni občan bo prejel Stanko Košir iz Gozd-Martuljka za ohranjanje izročila Rut.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Je edina možnost zdravnik iz tujine?

Vodja zdravstvenega doma Janko Kersnik dvomi, da bodo v Kranjski Gori dobili tretjega zdravnika.

Splošno / sobota, 28. julij 2007 / 07:00

Na olimpijadi pred skoraj 60 leti

Karel Klančnik, rojen Mojstrančan, je eden tistih, ki je močno zaznamoval zgodovino razvoja skakalnega športa v Gornjesavski dolini.