Seks ob zori

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 23. maj 2013 / 23:00

»Dandanašnji v osrčju naše spolnosti divjajo globoki konflikti. Naša kultivirana nevednost je pogubna. Ker si tako močno prizadevamo, da bi prikrili resnično naravo človekove spolnosti, pol naših zakonov tone v neustavljivem plimovanju in vrtinčenju spolne frustracije, dolgočasja, ki ubija libido, nagonske nezvestobe, disfunkcije, zmedenosti in sramu. Zaporedni monogamni odnosi se nizajo pred in za mnogimi od nas kakor osam­ljeni otočki bežne sreče v hladnem, temnem morju razočaranja. In koliko parov, ki jim uspe ostati skupaj, se je kratko malo sprijaznilo s tem, da je žrtvovalo svoj eroticizem na oltarju treh nenadomestljivih življenjskih radosti: družinske trdnosti, tovarištva in čustvene, če že ne spolne bližine? Je mar tiste, ki nedolžno hrepenijo po teh radostih, preklela narava, da morajo životariti ob počasnem zamiranju partnerjevega poželenja? Španska beseda esposas pomeni tako 'žene' kot 'okovi'. V slovenščini poznamo izraz zakonski jarem. Razlog, da zakon tako pogosto odevamo v črnino in slikamo kot začetek konca spolnega življenja moškega, niti ni tako za lase privlečen. Pa tudi ženske je ne odnesejo dosti bolje. Le katera si želi živeti z moškim, ki se čuti ujetega v svoji ljubezni in čigar čast postavlja meje njegovi svobodi?«

Ne, v naslovu knjige, iz katere je gornji odlomek, ne gre za jutranji seks, ki se razlikuje od dnevnega, večernega, nočnega. Gre za obuditev že skoraj pozabljenega izročila, da se je spolno življenje naših davnih prednikov bis­tveno razlikovalo od našega. Do te bistvene spremembe je prišlo šele »ob zori«, pred kakimi deset tisoč leti, ko so začele nastajati poljedelske skupnosti. Te so se od prejšnjih, ki so bile lovske in nabiralniške, ločile po tem, da je prehod na poljedelstvo pomenil stalno naselitev na enem kraju in hkrati začetek privatizacije zemljiške in druge posesti. Dotlej so ljudje živeli v nekakšnem prakomunizmu, vse je bilo skupno. Lovili so skupaj in si plen razdelili, živeli so v velikih družinah, za katere je bila značilna promiskuiteta. To ne pomeni, da je »tiste reči« počel vsak z vsakim, ampak to, da je imela lahko ena oseba stalna razmerja z več drugimi osebami, ki so jo privlačile. S privatizacijo pa je bilo treba privatizirati tudi ženo in se omejiti samo na eno. A kaj, ko tako ženska kot moški po tej privatizaciji (sklenitvi zakonske zveze) po svoji pradavni naravi še naprej težita, da bi spolno spoznala in se navezala še na koga drugega …