Seks ob zori

Christopher Ryan in Cacilda Jetha, Seks ob zori, prevedel Uroš Kalčič, Modrijan, Ljubljana, 2013, 376 strani, 38,20 evra, www.modrijan.si

»Dandanašnji v osrčju naše spolnosti divjajo globoki konflikti. Naša kultivirana nevednost je pogubna. Ker si tako močno prizadevamo, da bi prikrili resnično naravo človekove spolnosti, pol naših zakonov tone v neustavljivem plimovanju in vrtinčenju spolne frustracije, dolgočasja, ki ubija libido, nagonske nezvestobe, disfunkcije, zmedenosti in sramu. Zaporedni monogamni odnosi se nizajo pred in za mnogimi od nas kakor osam­ljeni otočki bežne sreče v hladnem, temnem morju razočaranja. In koliko parov, ki jim uspe ostati skupaj, se je kratko malo sprijaznilo s tem, da je žrtvovalo svoj eroticizem na oltarju treh nenadomestljivih življenjskih radosti: družinske trdnosti, tovarištva in čustvene, če že ne spolne bližine? Je mar tiste, ki nedolžno hrepenijo po teh radostih, preklela narava, da morajo životariti ob počasnem zamiranju partnerjevega poželenja? Španska beseda esposas pomeni tako 'žene' kot 'okovi'. V slovenščini poznamo izraz zakonski jarem. Razlog, da zakon tako pogosto odevamo v črnino in slikamo kot začetek konca spolnega življenja moškega, niti ni tako za lase privlečen. Pa tudi ženske je ne odnesejo dosti bolje. Le katera si želi živeti z moškim, ki se čuti ujetega v svoji ljubezni in čigar čast postavlja meje njegovi svobodi?«

Ne, v naslovu knjige, iz katere je gornji odlomek, ne gre za jutranji seks, ki se razlikuje od dnevnega, večernega, nočnega. Gre za obuditev že skoraj pozabljenega izročila, da se je spolno življenje naših davnih prednikov bis­tveno razlikovalo od našega. Do te bistvene spremembe je prišlo šele »ob zori«, pred kakimi deset tisoč leti, ko so začele nastajati poljedelske skupnosti. Te so se od prejšnjih, ki so bile lovske in nabiralniške, ločile po tem, da je prehod na poljedelstvo pomenil stalno naselitev na enem kraju in hkrati začetek privatizacije zemljiške in druge posesti. Dotlej so ljudje živeli v nekakšnem prakomunizmu, vse je bilo skupno. Lovili so skupaj in si plen razdelili, živeli so v velikih družinah, za katere je bila značilna promiskuiteta. To ne pomeni, da je »tiste reči« počel vsak z vsakim, ampak to, da je imela lahko ena oseba stalna razmerja z več drugimi osebami, ki so jo privlačile. S privatizacijo pa je bilo treba privatizirati tudi ženo in se omejiti samo na eno. A kaj, ko tako ženska kot moški po tej privatizaciji (sklenitvi zakonske zveze) po svoji pradavni naravi še naprej težita, da bi spolno spoznala in se navezala še na koga drugega …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 8. november 2022 / 15:59

Lanišek je zablestel že v Wisłi

Uvodni tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih sta bili na Poljskem, kjer se je z drugim mestom na nedeljski tekmi od naših najbolj izkazal Anže Lanišek, Nika Križnar pa je bila četrta.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.