Lastniki gozdov proti državi, ne proti lovcem

Združenje lastnikov gozdov zahteva moratorij na izvajanje uredbe o koncesijah za gospodarjenje z divjadjo, kmetijsko ministrstvo vztraja pri svojem.

Ljubljana - Združenje lastnikov gozdov izraža nezadovoljstvo, ker je vlada v odhodu v začetku oktobra sprejela uredbo o koncesijah za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Koncesije se namreč ne nanašajo samo na gospodarjenje v državnih, ampak tudi v zasebnih gozdovih, ki jih je v državi že več kot 80 odstotkov.

Kot je na novinarski konferenci pojasnila predsednica združenja Inka Stritar, je takšna vladna uredba nesprejemljiva, saj se na ta način razpolaga s tujo zemljo, poleg tega pa je lovstvo gospodarska dejavnost, ki prinaša dohodek državi, ki podeljuje koncesije. Država s tem krši pravice lastnikov, kar je v nasprotju z ustavo in evropsko zakonodajo. Lastnik je namreč tudi upravljavec lastnine, zato po mnenju Stritarjeve ni sprejemljivo, da se njegova lastnina daje v najem, vsekakor pa bi moral del koncesnine za divjad dobiti lastnik gozda, so prepričani v združenju. Takšnemu mnenju pritrjuje tudi predsednik zveze lastnikov gozdov Andrej Berdajs, za katerega je sporno, da država podeljuje koncesije nekomu, ki bo gospodaril z divjadjo v gozdovih zasebnih lastnikov, ne da bi slednji pri tem imeli možnost odločanja in razpolaganja z dobičkom.

Pravni zastopnik združenja Konrad Plauštajner omenja, da so bili lastniki gozdov in lovišč od lovskih pravic odrinjeni šele leta 1945 in da sedanja vladna uredba na neki način pomeni vnovično nacionalizacijo, oziroma je gozd za lastnika samo prostor, v katerem se opravlja lovska dejavnost, država pa pobira koncesnino. Lastniki so po njegovem mnenju tako oropani pravice do upravljanja z gozdom, ki ima tudi ekološko funkcijo; za primer navaja sosednjo Avstrijo, kjer naj bi lastniki primerljivih gozdov iz naslova lovskih pravic dobivali po 20 tisoč evrov, pri nas pa nič. Država je tako, sklicujoč se na javni interes, na nedopusten način posegla v zasebno lastnino, zato so že napovedane tožbe, ki se bodo verjetno končale pred evropskim sodiščem.

V združenju izrecno poudarjajo, da njihovo nasprotovanje uredbi o koncesijah za upravljanje z divjadjo ne predstavlja konflikta z lovci, ki morajo sicer povrniti škodo, ki jo lastnikom gozdov in obdelovalnih površin povzroči divjad. Vsekakor pa od vlade zahtevajo moratorij na uredbo in tudi nov lovski zakon.

Ministrstvo za kmetijstvo se je sicer že odzvalo na stališča združenja in pojasnilo, da je uredba skladna z odločbama Ustavnega sodišča RS in spoštuje lastninsko pravico posameznikov. Divjad je namreč po veljavnem Zakonu o varstvu okolja državna lastnina in ni neposredno povezana z lastnino zemljišča. Omenjeno uredbo je ministrstvo pripravilo na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu, ki ustavno ni sporen. Ministrstvo bo na podlagi te uredbe v tem mesecu izvedlo javni razpis za podelitev koncesij, na katerega se bodo lahko prijavile vse lovske družine. Tako bodo zagotovljeni pogoji za ustrezno izvajanje lovskih načrtov in trajnostno gospodarjenje z divjadjo.

Ministrstvo tudi pojasnjuje, da se koncesijske dajatve ne bodo stekale samo v državni proračun, ampak bodo polovico koncesnine prejeli proračuni občin. Tam se bodo koncesijske dajatve izkazovale kot namenski prejemki in porabljale kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire.