V Domelu se krizi že prilagajajo

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 3. november 2008 / 06:00

Globalna finančna kriza že pomembno vpliva na prodajo sesalnikov in elektromotorjev. Do konca leta so že ali še bodo zmanjšali število delavcev za 82, če pa se bo kriza še zaostrila, razmišljajo o skrajševanju delovnega tedna.

Železniki – O tem, da se svetovna finančna kriza seli v gospodarstvo, ni več nobenega dvoma. Najbolj je na udaru predelovalna industrija, ki se je znašla v primežu podražitev surovin in zmanjšanega povpraševanja kot posledice strahu kupcev pred krizo. Črne napovedi o odpuščanju delavcev se kar vrstijo. Po sledeh teh smo se oglasili v podjetju Domel in se pogovarjali z direktorico dr. Jožico Rejec.

Finančna kriza zaradi strahu pred resno gospodarsko krizo že vpliva na trg in prodajo. Občutite spremenjene razmere tudi v Domelu?

»Spremenjene razmere že čutimo in ugotavljamo, da je prodaja upadla za desetino. Smo v položaju, ko prvi čutimo spremembe, tako pri cenah surovin kot pri povpraševanju. Ker izvažamo 90 odstotkov proizvodnje, na naš položaj odločilno vplivajo razmere na globalnem trgu. V preteklih dveh letih smo bili priča visoki rasti cen bakra, letos so se občutno povečale cene železa, ki ga je v naših izdelkih za eno tretjino. Del teh podražitev - približno 80 odstotkov, nam je uspelo prenesti na kupce. Sedaj se zaostruje finančna kriza, ki je med naše kupce vnesla negotovost. Napovedi in naročila so vedno krajša, vedno več je sprememb, to pa vpliva na zaloge, financiranje, spremembe pa tudi povzročajo dodatne stroške.«

So spremembe pri naročilih podobne na vseh programih?

»Najmanj se pozna pri izdelkih višjega cenovnega razreda. Tam sprememb skoraj ni. Pri izvozu v Združene države Amerike se je vse leto čutil vpliv tečaja evra glede na dolar, ki je dosegel celo razmerje 1 : 1,6, zaradi česar smo postali absolutno nekonkurenčni. Pri izdelkih, ki so namenjeni aparatom srednjega cenovnega razreda, že celo leto opažamo preusmerjanje v nižji cenovni razred. Leta 2006 smo ustanovili na Kitajskem svoje podjetje z namenom, da bomo konkurenčnejši pri proizvodnji sesalnikov nizkocenovnega razreda. Računamo, da bomo do leta 2010 tam s temi izdelki, ki jih pri nas nikakor ne bi mogli ekonomično proizvajati, zapolnili kapacitete. Kupci, ki ne zmorejo kupiti naših najboljših proizvodov, sedaj kupujejo Domelovo kakovost na Kitajskem.«

Kako vam uspe obdržati kupce v višjem cenovnem razredu?

»Najprej naj poudarim, da smo razvojni dobavitelj in da stalno izboljšujemo svoje izdelke. Za sesalnike smo razvili dve kompaktni sesalni enoti, ki imata boljše karakteristike, sta lažji, zahtevata manj materiala in jih izdelujemo na avtomatiziranih proizvodnih linijah. Pri izboljšanju karakteristik gre za večjo moč, boljši izkoristek in manj hrupa, avtomatizirana proizvodnja je cenejša in za nas bolj dobičkonosna. Na to preusmeritev na modernejše izdelke kriza ni vplivala, to je bil naš poslovni imperativ in rečem lahko celo, da nam za zdaj, glede na povpraševanje, ne uspe izdelati dovolj teh modernih motorjev oziroma sesalnih enot.«

Prihaja zaradi vseh omenjenih sprememb že tudi do zastojev v vaši proizvodnji?

»Iz že povedanega sledi, da postopoma opuščamo proizvodnjo nekaterih starejših tipov in hkrati povečujemo proizvodnjo najnovejših. To seveda zahteva spremembe, prilagoditve in premestitve delavcev in njihovo dodatno usposabljanje. Novejše linije, kjer praktično ni več fizičnega dela, pač pa gre za oskrbo linije, zahtevajo več znanja in usposabljanje traja dva do tri mesece. Te nove avtomatizirane proizvodne linije zahtevajo tudi manj delavcev kot starejše.«

Ali to pomeni odpuščanje? Koliko je v Domelu zaposlenih?

»Skupaj nas je v Domelu v Železnikih zaposlenih 889 ljudi. V septembru smo prekinili pogodbe 41 delavcem, v oktobru še sedmim, ki so bili pri nas zaposleni prek agencij – te smo najeli šele v juniju in juliju, v novembru ne bomo podaljšali 13, v decembru pa še 21 pogodb za delo za določen čas. Nadaljnjih odpuščanj ne načrtujemo. Letos smo v prvi polovici leta delali veliko, nabralo se je veliko nadur in tudi nekaj dopustov je ostalo neizkoriščenih. Do konca leta naj bi ta fond ur izkoristili oziroma poravnali.

Če bi prišlo zaradi napovedane krize do nadaljnjih zastojev, za prihodnje leto razmišljamo o skrajševanju delovnega časa na 36 ur tedensko, čemur bodo seveda morale slediti z znižanjem tudi plače.«

Kakšen je ekonomski položaj družbe Domel, glede na letošnje plane?

»Naš položaj je že vse leto zaostren, delno še zaradi posledic lanskih poplav, ki so vplivale tudi na povečanje našega zadolževanja, znano pa je, da stroški kreditov rastejo. K sreči smo 14. oktobra prejeli državno pomoč v višini 3,4 milijona evrov, kar je pripomoglo k olajšanju našega položaja, naših finančnih razmer. Pričakujemo, da bomo letos prodali za 83 milijonov evrov izdelkov in letošnje leto zaključili s pozitivno ničlo, pri čemer naj poudarim, da vlaganja v nove programe že celo leto tečejo nemoteno naprej.

V Domelu smo v zadnjih dveh letih imeli za skupaj 18 milijonov evrov investicij, česar si v teh razmerah ne bomo mogli več privoščiti.«

Lani ste zaposleni najeli tudi kredite za odkup lastniških deležev od države. Kako jih boste odplačali, če ne bo dobička in s tem dividend?

»Naše olastninjenje je bilo prispevek k rezultatom poslovanja in povečanju denarnega toka. Za odplačilo bomo uporabili še nerazporejeni dobiček iz preteklosti, nekaj pa ga bo tudi iz dejavnosti oziroma poslovanja holdinga. Trdno smo prepričani, da je bil ta korak pravi in da ga bomo tudi zmogli.«

Ob finančni krizi se pogosto omenja kriza finančnega spremljanja podjetij. Kako to občutite?

»Banke zahtevajo vedno več podatkov o stanju družbe, kupcih, rokih; kredite skrajšujejo – z enega leta na pol leta, celo na tri mesece; obresti rastejo. Značilno je tudi, da se na obeh straneh – pri kupcih in dobaviteljih – podaljšujejo plačilni roki, ki so sedaj že pri 75 dneh, cilj pa so 90-dnevni roki.«

Na vseh letošnjih izborih in nagrajevanjih inovacij je bil med najboljšimi omenjan tudi Domel. Kako vam ta očitno uspešen razvoj in inovativnost pomaga v krizi in ali vam je država pri tem kaj pomagala?

»Lahko rečem, da je prav naš razvoj, naša ekološka usmeritev v časih krize izrednega pomena. Pripravljamo več novih programov izdelkov za avtomobilsko industrijo, kjer so postopki prilagoditev, potrjevanja bolj dolgotrajni, trajajo tudi več let. Od začetka leta pripravljamo tudi večji posel za Ameriko na ravni nekaj nad tri milijone evrov, ki naj bi v polni meri stekel v prihodnjem letu.

Kar zadeva pomoč države v obliki spodbud za razvoj, lahko rečem, da je Domel skupaj s petimi partnerji v dveh letih prek razpisov prejel 1,24 milijona evrov, ki smo jih namenili za sodelovanje z Institutom Jožef Stefan in elektrotehniško fakulteto. Imamo projekte, s katerimi se nameravamo na take razpise prijavljati tudi v prihodnje.«