Slovenski med še bolj prepoznaven

Na sedežu Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) so odprli čebelarsko knjižnico, najbogatejšo in le eno od petih na svetu.

Brdo pri Lukovici – »Tako slabega leta, kot je bilo letošnje, naše čebele še niso imele, a čebelarji se k sreči lahko veselimo tudi nekaterih pozitivnih mejnikov,« je leto na predstavitvi novosti slovenskih čebelarjev povzel predsednik ČZS Boštjan Noč.

V teh dneh so na sedežu zveze uredili težko pričakovano strokovno knjižnico, ki je dobila ime po Janezu Goličniku. V njej je več kot 3000 enot slovenskega in tujega knjižnega gradiva. »Čebelarji imamo izredno bogato strokovno literaturo, zato smo imeli dolgoletno željo, da jo primerno uredimo, naredimo dostopno javnosti ter jo na ta način tudi zaščitimo in ohranimo,« je povedal tajnik zveze Anton Tomec in dodal, da gre za knjižnico svetovnega pomena. Knjižnica, ki bo čitalniškega značaja in za javnost odprta enkrat tedensko, ima nekaj izjemnih primerkov čebelarske literature – kot edina pri nas tudi celotno zbirko letnikov najstarejše slovenske revije s področja kmetijstva, Slovenskega čebelarja, ki ravno v tem letu praznuje 110-letnico rednega izhajanja. Na knjižnih policah bo posebno mesto našel tudi čebelarski terminološki slovar, ki je luč sveta po petih letih intenzivnega dela ugledal prav v teh dneh. Osem strokovnih sodelavcev je zbralo več kot 4000 izrazov s področja čebelarstva; da pa bi se čebelarski jezik med uporabniki kar najbolj ohranjal, ga bodo v prihodnjih dneh poslali prav vsem slovenskim čebelarjem.

Na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer se zadnja leta intenzivno ukvarjajo s promocijo slovenskega medu, so predstavili tudi tipiziran kozarec, v katerega bodo polnili le med s slovenskega ozemlja. Izbrali so ga na javnem natečaju, z njim pa želijo potrošnika že na prvi pogled opozoriti na to, da bi moral biti domači med deležen večje pozornosti.