Grb in zastava, slovenska zgodovina

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / petek, 5. september 2008 / 06:00

Politik Zmago Jelinčič se v prostem času ukvarja z raziskovanjem grbov in zastav. Zgodovina slovenskega grba in zastave ga še posebej zanima, zato je zgodovino slovenskih simbolov raziskal do potankosti.

Pri založbi Učila je te dni izšla knjiga Slovenska grb in zastava s podnaslovom heraldika in veksilologija avtorja Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Ko odmislimo dejstvo, da gre med drugim za prvaka Slovenske nacionalne stranke, poslanca državnega zbora in lanskega predsedniškega kandidata, da je knjiga izšla v predvolilnem času in sta avtorja predgovora h knjigi tudi dva politika iz drugih slovenskih strank, lahko rečemo, da gre za izjemno obsežno delo, kakršnega na to tematiko v Sloveniji doslej še nismo imeli. Jelinčič je velik zbiratelj starih dokumentov in listin, raziskuje stare bankovce, finančne dokumente in vrednostne papirje, napisal je že več knjig s področja numizmatike, »doma« pa je tudi v heraldiki in veksilologiji, vedah o grbih in zastavah.

Knjiga Slovenska grb in zastava ima več kot štiristo strani, vsebuje več kot tristo fotografij, risb, barvnih reprodukcij in slik dokumentov. Je prvo delo v slovenskem prostoru, namenjeno pregledni, jasni in sistematični predstavitvi ved, ki s svojimi dognanji omogočata večjo prepoznavnost naroda v svetu. Simboli posamezne države, kot sta tudi grb in zastava, namreč sodijo med najvidnejše dele narodove kulture in zgodovine. Zmago Jelinčič Plemeniti, eden redkih Slovencev, ki se ponašajo s plemiškim naslovom, svojo modro kri v knjigi med drugim potrjuje tudi z listino cesarice Marije Terezije, s katero je ta leta 1756 njegovi rodbini podelila dedni plemiški naslov.

Jelinčičeva knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem delu, ki je posvečen grboslovju in grbom, so predstavljeni osnovni pojmi o grbih, v poglavju o slovenskem grbu pa avtor opisuje nastanek in razvoj slovenskih simbolov vse od časov Venetov do današnjih dni. V zaključku seveda predlaga slovenski grb (ta je v zlati barvi upodobljen tudi na naslovnici knjige), ki je po njegovem mnenju edini primeren, saj temelji na bogati slovenski kulturi in zgodovini. »Slovenci preveč pozabljamo na naše svetle simbole in ne poznamo njihove vrednosti,« razmišlja Zmago Jelinčič in dodaja: »Grb, ki ga trenutno imamo Slovenci, je bolj podoben znaku kakšnega kolesarskega društva kot pa pravemu grbu. Moj predlog temelji na slovenski zgodovini in delno na mitologiji.« Grb je sestavljen na osnovi petih zgodovinskih grbov slovenskih pokrajin, ogrnjen s plaščem celjskih knezov, v spodnjem delu je roža mogota, v sredini pa Trubarjevo geslo Stati inu obstati.

Drugi del knjige je namenjen predstavitvi zastavoslovja. Avtor med drugim pojasnjuje, kako in zakaj so nastale dvobarvne zastave in trobojnice, pozornost usmeri tudi k nastanku nekaterih državnih zastav, evropske zastave, predsedniških zastav in kokarde. V pregledu zgodovinskih zastav Slovencev se dotakne tudi nekaterih ključnih dogodkov, ki so vplivali na spreminjanje slovenskih simbolov. Zaključi s poglavjem o pravilnem izobešanju zastav ter predstavitvijo predloga slovenske zastave (na sliki), ki je po njegovem mnenju vsekakor bolj primerna kot današnja »ruska trobojnica«. Da bi taka knjiga morala biti obvezen učbenik, je bil na predstavitvi še mnenja Zmago Jelinčič in da sta knjigo že naročila vatikanska knjižnica in tajni arhiv. Kakorkoli že, knjiga Slovenska grb in zastava bo zanimiva tako za stroko, ki se ukvarja z grbi in zastavami, kot za ljubiteljske zgodovinarje in vse, ki jih zanima zgodovina slovenskih simbolov.