Sibo: v 15 letih dve tovarni

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 25. julij 2008 / 06:00

V podjetju Sibo so programe tehničnih komponent in zapiral nadgradili s čisto proizvodnjo za farmacijo in medicino. V letu in pol bodo svoj promet podvojili.

Škofja Loka – Za podjetje Sibo je mogoče reči, da je najhitreje rastoča družba v Škofji Loki. Iz obrti Franca Šifrarja za predelavo plastičnih mas se je razvilo podjetje z izredno razvojno močjo, saj ravnokar poteka selitev proizvodnje v nove prostore, v povsem adaptirano in dograjeno veliko nekdanjo proizvodno halo LTH-ja. Pred sredinim obiskom slovenskega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka smo se pogovarjali s predsednikom uprave Boštjanom Šifrarjem.

Pred dobrim mesecem ste začeli s selitvijo proizvodnje in uprave v nov objekt. Kateri objekt podjetja Sibo je to?

»Od leta 1993, odkar vodim podjetje, je to tretji objekt, pri čemer pa smo prvega že prodali. V drugem objektu imamo enoto za proizvodnjo tehničnih komponent in čisto proizvodnjo izdelkov za medicino in farmacijo. V novem objektu je proizvodnja zapiralne embalaže, orodjarna in uprava.«

Izredno hitra rast. V 15 letih dve tovarni. Kako to vpliva na število zaposlenih in ustvarjen promet?

»Konec lanskega leta nas je bilo zaposlenih 120 in število postopoma raste. Letos septembra pričakujemo, da nas bo okoli 165, do konca leta okoli 175, maja prihodnje leto, ko bo investicija povsem zaključena pa nas bo okoli 200. Za prihodke pričakujemo hitrejšo rast: lani smo ustvarili za 12 milijonov evrov prometa, letos pričakujemo promet med 16 in 17 milijoni evrov, za prihodnje leto pa načrtujemo, da bomo dosegli 25 milijonov evrov. V letu in pol bomo torej promet podvojili.«

Omenili ste čisto proizvodnjo. Za kakšne izdelke pri tem gre?

»Gre za proizvodnjo brizganja plastike v posebnih čistih pogojih – tako imenovana »clean room« proizvodnja, za kar smo certificirani kot edini v Sloveniji. Tovrstna proizvodnja je novost v našem podjetju, saj smo s proizvodnjo za farmacijo začeli v začetku leta 2006, za medicino pa v začetku letošnjega leta. Prostora imamo za 10 strojev, pri čemer na šestih delamo za medicino, na dveh za farmacijo, dva pa bomo pognali septembra.

Za slovensko farmacevtsko industrijo – Krko, smo razvili program vsebnikov (kontejnerjev) za pakiranje zdravil in pri tem ustvarimo okoli en milijon evrov prometa.

Drugo področje čiste proizvodnje je proizvodnja za medicino, pri čemer imamo 10-letno pogodbo z italijanskim koncernom Sorin Group, ki ima kar 45-odstotni tržni delež v svetu. Zanj proizvajamo 44 komponent za tako imenovani Auto transfusion kit – aparat za avtomatsko transfuzijo krvi pri operaciji srca, ki se sestavljajo v ljubljanskem podjetju Bioprod. Letos bo ta posel vreden 1,5 milijona evrov, v prihodnjem letu pa še enkrat toliko.

Tretja vrsta izdelkov iz »čiste sobe« so posebna zapirala (zamaški) za lepilo za zobne proteze za angleški koncern G.S.K. Posel je vreden tudi okoli enega milijona evrov. Skupaj bomo torej v čisti proizvodnji prihodnje leto, ko bo proizvodnja stekla v polnem obsegu, ustvarili za 5 milijonov evrov prometa.«

Vendar v Sibu ste začeli na drugih izdelkih …

»Res je. Naš najstarejši program je proizvodnja tehničnih komponent, kjer je največji kupec Siemens (deli za klimatske naprave, javljavce požara in podobno), ki odkupi tretjino proizvodnje. Drug tradicionalni program našega podjetja so zapirala - zamaški. Na leto jih na 25 strojih proizvedemo 1,2 milijarde za 77 kupcev v 31 državah, z novo investicijo bomo dodali še 21 strojev za dodatno milijardo zapiral, ki jih bomo prodajali na Poljsko, Veliko Britanijo, ZDA in Brazilijo, 80 odstotkov preko britanskega koncerna G.S.K. – največjega farmacevtskega koncerna v Evropi.«

Kdaj ste se odločili za novo investicijo?

»Odločitev je bila v letu 2006, ko smo kandidirali za zemljišče v novi industrijski coni na Trati, vendar na natečaju tedaj nismo uspeli. Možnost za nove proizvodne prostore smo našli z nakupom proizvodne hale LTH z dimenzijami 180-krat 60 metrov in dogradili visoko regalno skladišče 40-krat 40 metrov s 3.222 regalnimi mesti. Hala LTH-ja je bila v bistvu v III. gradbeni fazi, zato je bilo potrebno na novo napeljati vse instalacije in objekt adaptirati. Nakup hale in zemljišča nas je stal 4 milijone evrov, adaptacija in izgradnja 10 milijonov evrov, projekti in nadzor milijon ter tehnologija 4 milijone evrov. Skupaj je investicija vredna 18 milijonov evrov.«

Kako ste investicijo financirali?

»Deloma iz lastnih sredstev, delno z dolžniškim kapitalom.«

Kdaj bo odprtje objekta?

»Investicija še ni končana. Vsi posli so podpisani do marca prihodnjega leta. Za odprtje smo se odločili v spomladanskem času, ko bo proizvodnja v starem objektu povsem zapolnjena, v tem objektu pa 80-odstotno.«

Kako stojite s kadri?

»Od skupno 170 zaposlenih jih 41 dela v orodjarni, ki je v našem poslu sicer zelo avtomatizirane proizvodnje izrednega pomena. Pri razvoju orodij – na tem dela 17 ljudi, namreč lahko največ pridobimo. Dobro orodje je srce naše proizvodnje. Sicer pa imamo zelo dobro izpeljan informacijski sistem, ki omogoča takojšen pregled katerega koli segmenta proizvodnje, primerjave s preteklo statistiko in rezultate kontrole kakovosti. Naj ob tem povem, da smo prav na tej osnovi začeli tudi skupinsko in individualno nagrajevati. Plače želimo dvigovati na račun dviga kakovosti, kar pomeni, da strošek izmeta pretvorimo v plače.

Pomena kadrov se vse bolj zavedamo, saj je očitno, da je odločujoči dejavnik prav dober strokovnjak, delavec, ki pa ga je mogoče oblikovati, vzgojiti le v podjetju. Sicer načelno priporočilo, da je potrebno za vsaj desetino delavcev tudi štipendirati, presegamo, saj smo z 21 štipendisti drugi največji štipendijski dajalec v občini.«

Za koliko časa naj bi po vaših načrtih ta velik razvojni in investicijski korak zadoščal?

»Kljub temu da vidimo, da so naši posli stabilni in dolgoročni, so možna seveda različna presenečenja. Odločilno bo, koliko bomo v naslednjih štirih, petih letih ustvarili akumulacije in kako hitro poplačali dolžniški kapital.«