Hitro je kaj ušpičil

Tokrat je spomine na otroška leta obujal komedijant iz Kranja Miki Bubulj, ki smo ga pred kratkim lahko spremljali tudi v Kmetiji slavnih.

Kako in kje ste preživeli otroška leta?

»Ko nisem bil v šoli, sem večji del časa preživel za blokom ali na igrišču na Planini. V našem bloku je bilo veliko vrstnikov, s katerimi smo hitro kaj ušpičili, da nam ni bilo dolgčas. Vesel sem, da sem imel tako družbo. Danes pa je igrišče žal zamenjal računalnik, prijatelje povezuje internet, otroško raziskovanje okolice pa na žalost zamenjuje droga, ki je v najstniškem obdobju najbolj priljubljen povod druženja.«

Kaj ste se najraje igrali s prijatelji?

»Najraje sem imel športne igre, predvsem ekipne. Imel sem zelo raznoliko in iznajdljivo družbo. Hitro smo se spomnili kakšne igre, kot so skrivalnice, zemljo krast, lovili smo se okoli bloka, ljudem težili po domofonu ...«

Kaj vam je najbolj ostalo v spominu?

»Dnevi raziskovanja mojega mesta, pa tudi ko sem prvič vozil kolo in v celem dnevu prevozil Planino 1, 2 in 3. Takrat se mi je zdel Kranj tako velik. Začel sem opazovati okolico in naenkrat sem dobil ogromno novih informacij. To me je gnalo naprej. Vedno več me je zanimalo, kako je v centru, na Zlatem polju, kako zgleda vodovodni stolp, ki sem ga videl vsak dan s svojega okna, kako zgleda Kranj z vodovodnega stolpa. Kasneje sem si kupil motor in Kranj je postal majhen.«

Ste morda v otroštvu imeli tudi stik s kakšno kmetijo?

»Med počitnicami sem obiskoval sorodnike v Bosni, ki živijo na podeželju in imajo kmetije. Zelo rad se vračam k njim na obisk, saj je življenje na pravi kmetiji sproščujoče in nadvse zabavno. Za krajši čas seveda.«

Kakšen otrok ste bili?

»Sodeč po zgodbah, ki jih slišim, sem bil nagajiv. Meni se je to takrat zdelo zabavno in 'odštekano'. V šoli sem bil priden, a samo zato, ker sem bil hiperaktiven in radoveden.«

Se vam je kakšna šolska dogodivščina še posebej vtisnila v spomin?

»Najbolj so se mi vtisnile v spomin dogodivščine iz šole v naravi. To so bili dnevi brez staršev in kontrole. Lahko sem počel karkoli, le učitelje sem moral prelisičiti. Izzivi so bili vsepovsod okoli mene, meja pa neskončna.«

Nam zaupate kakšno neumnost, ki ste jo ušpičili?

»Vam bom dal kontakt moje mamice. Mislim, da bi vam z veseljem ustregla s kakšno zanimivo zgodbo, a se bojim, da bo ta rubrika premajhna.« (smeh)

Ste že kot otrok sanjali o karieri komedijanta?

»Takrat nisem imel pojma, kaj bi bil. V najstniških letih me je začelo zanimati ustvarjanje, komedija pa mi je postala najbolj priljubljen element. Smeh me je spravljal v največjo zadovoljstvo, ne glede na to, ali sem se smejal ali pa sem nasmejal ljudi okoli sebe. Tako je še danes.«