Ekološki pridelki tudi na spletu

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Ekološki kmetje, ki svoje pridelke tržijo, so se povezali v združenje ekoloških kmetov Ekologistika.

Kovor – »Že leta obstaja združenje ekoloških kmetov Gorenjske, pod okriljem katerega delujemo vsi, ki uporabljamo blagovno znamko Biodar. Le približno deset odstotkov pa nas je takih, ki svoje pridelke tudi tržimo. Zato smo se tudi ob spodbudi države odločili za skupno delovanje na trgu,« je pojasnil predsednik pred pol leta ustanovljenega združenja ekoloških kmetov Ekologistika Gregor Šlibar.

V združenje se je ta čas povezalo sedem ekoloških kmetov, ki bodo skupaj nastopali na trgu in razvijali nove tržne poti. »Med drugim do konca leta načrtujemo vzpostavitev skupne spletne strani, preko katere bi prihodnje leto začeli tudi prodajati svoje pridelke,« je razložil Šlibar. V okviru petletnega operativnega programa so si zastavili še vzpostavitev mreže trgovin na kmetijah, saj večina ekoloških kmetov svoje pridelke prodaja tudi na domu. »S povezanim delovanjem bomo kupcem lahko zagotovili večjo pestrost ponudbe, saj se bomo znotraj združenja lahko uskladili glede pridelave.« Ena od prvih skupnih potez, je dejal Šlibar, pa je bil nakup tiskalnika za tiskanje etiket.

Povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih iz leta v leto narašča, ob tem poudarja Šlibar. »Na naši kmetiji smo prešli na ekološko pridelavo hrane pred sedmimi leti in prepričan sem, da smo se prav odločili. Dokazali smo, da je tudi na ta način mogoče pridelati dobro hrano in da je to lahko povsem normalna kmetijska dejavnost.« Kot pravi, so danes tudi mnogi drugi kmetje že odkrili, da ekološki način kmetovanja predstavlja tržno nišo, zato se jih vse več za tovrsten način pridelave hrane odloča zgolj iz ekonomskih razlogov. »Mi pa smo se za to odločili iz prepričanja, ker se zavedamo, da s tem tudi varujemo okolje ter naše in zdravje potrošnikov.« Zato vztrajajo kljub večji tveganosti pridelave in manjšemu pridelku.

Med potrošniki je še vedno veliko nezaupanja do ekoloških pridelkov. »Mnogi mečejo v isti koš integrirano in ekološko pridelavo. Integrirana pridelava je slovenska posebnost, tega sicer v Evropi ne poznajo. Pri tej pridelavi je ob določenih omejitvah dovoljeno tudi škropljenje in gnojenje, medtem ko ekološka pridelava tega ne dopušča, razen če gre za naravne pripravke,« je pojasnil Šlibar. Razen tega so podvrženi tudi strogemu nadzoru najmanj enkrat na leto s strani pooblaščene kontrolne organizacije. Pri njem, je dodal Šlibar, so letos nadzor opravili že trikrat. Vsako leto posebej jim izdajo ekološki certifikat, ki je prav tako eno od zagotovil kupcem, da so njihovi izdelki neoporečni. »Kupcem omogočamo tudi sledljivost, kar bomo posebej poudarjali tudi v okviru združenja, saj je pomebno, da gre za lokalne izdelke.«

Ekološki kmetje svoje pridelke vsak torek od 18. do 19.30 ponujajo na ekološki tržnici v Naklem pred Vita centrom. »Šest nas prihaja redno, štirje pa ponujajo sezonske pridelke. Prihajajo tudi kmetje s Primorskega in Dolenjskega, ne samo z Gorenjskega,« je poudaril Šlibar in dodal, da so za torek lažje dobili prodajalce kot bi jih ob koncu tedna. Nikoli pa ni zares zaživela ekološka tržnica v središču Kranja ob četrtkih popoldne, je še dejal Šlibar, medtem ko je v soboto dopoldne v trgovskem centru na Primskovem prav tako dobro obiskana.