Prometna ureditev Slovenskega trga
Pred časom je mene in verjetno še marsikoga presenetila novica, da bo Mestna občina Kranj kandidirala za evropski denar s projektom Prometna ureditev Slovenskega trga.Ker potekajo prek trgov ponavadi le pešpoti, sem v prvem hipu pomislil, da se bo končno le nekaj premaknilo pri urejanju tega trga, ki že dolga leta kazi podobo tega dela Kranja. Toda v nadaljevanju sem izvedel, da je s tem mišljena gradnja parkirne hiše in da gre dejansko za projekt uničenja Slovenskega trga. Iz skopih podatkov ni razvidno, komu bo ta garažna hiša služila, kdo bo investitor in predvsem kdo je avtor oziroma projektant te »genialne« rešitve. Jasno je le to, da se nadaljuje že za časa županovanja Mohorja Bogataja videna napaka, ko je določen arhitekt dobil in realiziral večino »občinskih« projektov.
Toda pustimo to ob strani in se posvetimo ideji o parkirni hiši pod Slovenskim trgom. Ne morem se znebiti vtisa, da se je avtor (ali avtorji) zgledoval po ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću, ki je predlagal gradnjo garažne hiše pod ljubljansko tržnico. Toda v Ljubljani so občani proti temu ostro protestirali, v Kranju pa proti uničenju Slovenskega trga ni oglasil še nihče. Sprašujem se, ali je nam, občanom Kranja, res vseeno, kaj se dogaja z okoljem, v katerem živimo?
Toda mislim, da so v preteklosti Kranjčani še kako skrbeli za svoje okolje. Dokaz za to je bil prav lepo hortikulturno urejen osrednji mestni park, ki je bil lociran prav na tem mestu, kjer je zdaj Slovenski trg. Bil je osno zasnovan in zaključen na obeh straneh s portalnima fasadama Gimnazije in Delavskega doma. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil spremenjen v skladu s takratno družbeno ureditvijo v obširno betonsko ploščad, večina dreves in zelenja je bila odstranjena, z ločitvijo Delavskega doma od trga se je spremenila tudi prvotna zasnova. Z namestitvijo skulptur v čast komunistični revoluciji in enobeju je dobil trg ideološki značaj in kot tak predstavlja še danes svojevrsten relikt minulega časa.
Upanje, da bo Kranj dobil nazaj svoj park, je zbudilo dogajanje ob osamosvojitvi Slovenije, ko je bil razpisan javni natečaj za ureditev ožjega mestnega središča Kranja, med drugim tudi za tedanji Trg revolucije. Tedaj je bil za najboljšo rešitev ureditve mestnega parka nagrajen projekt prof. Ogrina, priznanega strokovnjaka za krajinsko arhitekturo. Toda z realizacijo tega projekta ni bilo nič. Ob tem naj omenim tudi zgovorno dejstvo, da od tedaj ni bil razpisan noben arhitekturni ali urbanistični natečaj.
Glede na zapisano, menim, da bi se odgovorni na občini na čelu z županom namesto takim nedomišljenim projektom raje posvetili aktualnim temam, kot je na primer kranjska avtobusna postaja, ki ostaja kranjska sramota, ali pa komunalna infrastruktura v okoliških naseljih, ki je v katastrofalnem stanju.
Alojz Premrov, univ. dipl. ing. arh.