Počitniški ne-mir (2)

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: Nasveti / torek, 1. julij 2008 / 06:00

Nekoč je v nekem vrtcu onkraj naše doline beseda nanesla na poletje.

Vzgojiteljice so povedale, da v vrtcu ostaja čez poletje vedno več otrok. Rekla sem, da starši najbrž težko dobijo dopust, ker so sedaj drugačni časi. Pa ni bil to pravi razlog. Starši so imeli dopust, otroke pa so imeli v vrtcu. Češ da so dovolj časa skupaj popoldan in da morajo imeti tudi nekaj časa zase. Tale znani stavek »imeti čas zase« mi je vedno manj všeč. Vanj namreč skrijemo vse, česar tam ne bi smelo biti. V starše se krade neka čudna misel, da si morajo od otrok spočiti in pred njimi imeti mir. Ker menda ne zmorejo več. Česa? Biti starši, ljudje ali sploh živeti? Zadnji, ki potrebujejo, da jih postavimo na stranski tir zaradi svojih razvajenosti so otroci. Kdor to počne, jih pač ne bi smel imeti. Če si utrujen od svojega otroka, potem je nekaj hudo narobe. V življenju pridejo obdobja, ki so pretežka, pride bolezen, pridejo različne preizkušnje za človeka. Takrat človek mora poiskati pomoč in takrat je prav, da si odpočijemo. Od življenja, ne pa od otrok. Otroci niso neki projekti, ki jih delamo z veseljem, dokler gre vse po sreči. Potem pa … jaz ne bi bila več mama? Prava ljubezen se vedno pokaže v težkih trenutkih, ne pa v sončnih popoldnevih, ko smo vsi srečna družina. Poglejmo na onkološki oddelek, v enote za intenzivno nego, na travmatološke oddelke pa še kam. Kdo je največkrat tam? Mame in očetje. Mesece in leta, če je potrebno. Seveda so ljudje utrujeni in oni so upravičeno utrujeni. In zares potrebujejo predah. Potrebujejo nekoga, ki bi samo en dan skrbel namesto njih. Zato ne jamrajmo po nepotrebnem. Vsi, ki imamo zdrave otroke, bodimo hvaležni za vsak dan, ki ga lahko preživimo z njimi. In ko smo že pri času zase. Zakaj bi se nekdo moral spočiti od nekoga, če mu je pa z njim lepo? Če nam ni lepo, se pa zamislimo. Nad seboj, ne nad otroki. Saj jih mi vzgajamo, kajne.