Marjan Nadižar je ponosen na svojo zbirko starega kmečkega orodja.

Že od otroštva ljubitelj starega

Marjan Nadižar iz Zabreznice že vrsto let zbira stare kmečke pripomočke in orodja. V svoji zbirki ima kar 126 različnih predmetov.

Zabreznica – Po dvanajstih letih zbiranja starih kmečkih pripomočkov in orodja se Marjan Nadižar iz Zabreznice lahko pohvali s kar 126 različnimi predmeti, ki so razstavljeni na lesenem stropu odprtega nadstreška pred vhodom in okoli hiše. Svoj mali muzej na prostem je poimenoval Preteklost v zavetju Stola, v njem pa hrani predmete, v povprečju stare devetdeset ali sto let.

»Zelo sem ponosen na otroške sani, ki sem jih dobil pri hiši starih staršev, in na stare lesene brane. Zbirka obsega gorenjske in škofjeloške brane, ki se razlikujejo v velikosti – škofjeloške so namreč večje. Zanimive so tudi 'samotnice' oz. velike sani, ki so jih včasih pozimi uporabljali za spravilo sena v dolino, star pripomoček za sezuvanje škornjev …,« našteva. Njegova zbirka obsega tudi leseno samokolnico, kovinski plug, stojalo za klanje prašičev, pripomočke za peko kruha ('lopar', grebla …), posebne vile za krompir z zaokroženimi bodicami, ki niso poškodovale krompirja, gozdarske pripomočke (žago amerikanko, 'šepserje za pajsanje' hlodov, kljunasto merilo za merjenje hloda, 'posmojke' za spravilo hlodov …), 80 let star košek za otroka, pa tudi lesene smuči izpred druge svetovne vojne, leseno držalo za spojitev smuči, smučarske palice iz bambusa, lesene krplje, nemški zaboj za strelivo iz druge svetovne vojne, prazne topovske granate …

»Originalnih starih kmečkih predmetov je žal vse manj, mnogi stvari mečejo stran in tako gre marsikaj v pozabo,« ugotavlja Nadižar, ki ima spoštovanje do starega v sebi že od nekdaj. »Že kot otrok sem starše pogosto spraševal, od kje izvirajo posamezni stari predmeti, za kaj in kako so se uporabljali … To veselje se je potem le še stopnjevalo, zbirka se je z leti večala, največ predmetov pa sem dobil pri starih starših, prijateljih in znancih. Ob službi, sem pravosodni policist v zaporu v Ljubljani, mi to predstavlja hobi in zelo dobro sprostitev,« je še pojasnil.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / torek, 29. marec 2016 / 13:01

Pomisleki

Ob vsem pompu okrog ministra Koprivnikarja in sindikalista Petroviča imam kar nekaj pomislekov. Dne 8. marca zvečer je Rosviti Pesek v Odmevih nekdo z vrha policije dajal zelo neprepričljive odgovo...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 16:53

Naj ji gre vse kakor po notah

Tadeja Kostov, mlada, obetavna in javno nastopajoča v okviru glasbenih šol in kulturnih domov na Gorenjskem, cilja na okušanje opernega sveta tudi v očeh tujine in v slogu nji ljube baročne glasbe.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 16:02

Na Joštu kraljevala pašta

Radovljiško Baročno dvorano so preplavili zvoki violine in operno petje z ruskim pridihom; kolesarje, pohodnike in ostale obiskovalce Svetega Jošta nad Kranjem pa so minuli vikend v skušnjavo spravlja...

Kultura / petek, 18. julij 2014 / 14:13

Uspešni, samo – svoji

Za kranjskim Prešernovim gledališčem je izjemno uspešna sezona, saj so v njej prejeli največ nagrad v svoji zgodovini. Na domačih in tujih festivalih je bil še posebej opazen avtorski projekt 25.671.

Razvedrilo / petek, 18. julij 2014 / 17:00

Za vsako bolezen ena rož'ca raste

Tokrat smo Glasovi popotniki obiskali Rogaško Riviero, potem pa pot nadaljevali na Kozjansko. Spoznali smo Jelenov greben, okušali ročno pripravljeno slovensko čokolado in prisluhnili zgodbam brata Jo...

GG Plus / petek, 18. julij 2014 / 15:00

Ne le tekmovalcev, vzgajal je tudi ljudi

Ravno v letu, ko Vaterpolska zveza Slovenije praznuje štiridesetletnico samostojnosti, je izšel zbornik Razvoj vaterpola v samostojni Sloveniji. Razmere v tem športu pa žal niso preveč praznične.