Prisrčno srečanje na veleposlaništvu v Washingtonu. Dva nekdanja veleposlanika v Sloveniji, Thomas Robertson ter Johnny Young z ženama, slovenski veleposlanik v ZDA Samuel Žbogar z ženo Majo, Janez Bogataj in Vesna Čarman.

Ko izbereš meni in ga skuhaš, je super

Nekaj dni pred obiskom ameriškega predsednika Georga W. Busha pri nas, na srečanju EU in ZDA, sta se čez lužo, v New Yorku, mestu sanj, ter v ameriški prestolnici Washington, DC., zgodili dve za Slovenijo odmevni predstavitvi.

Jedilni list je sestavil Janez Bogataj, eden glavnih nosilcev sprejete nacionalne strategije razvoja gastronomije. "Odkrito povedano, vsota za promocijo se sliši res velika, verjetno bi se dalo še kako drugače ali celo kaj prišparati."

V New Yorku so se predstavili Slovenska turistična organizacija in lokalne turistične organizacije na turistični delavnici. Sledila je glasbeno obarvana Slovenska noč v središču Manhattna, ki so jo zapolnili koncerti skupin Laibach, Katalene ter Zlatka Kaučiča, Bratka Bibiča, Vaska Atanasovskega in Brine. Na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu pa so pod naslovom Experience Slovenia: Bites, Sounds and Sights, doživljali tradicionalno slovensko kulinariko. Za precej bogatim finančnim projektom, kar 350 tisoč evrov, so stali vlada, STO in National Geographic Traveler, najbolj brana turistična revija na svetu, založba Rokus Klett, ki pri nas izdaja revijo, ter turistična agencija Insider´s Slovenia. Etnolog dr. Janez Bogataj je k projektu povabil kulinarično mojstrico Vesno Čarman iz Reteč pri Škofji Loki. Bilo je zanimivo. Brez dvoma so bili navdušeni tako eni kot drugi.

Za škofjeloško gostinko, kuharico Vesno Čarman to vsekakor ni prvi tovrstni mednarodni izziv. Na začetku tisočletja je svojo kuharsko spretnost predstavila na Salonu okusov v Torinu, leta 2002 na vinsko kulinarični razstavi v Londonu, pred štirimi leti pa je s svojim inovativno tradicionalnim jedilnikom sodelovala v imenitnem kuharskem projektu, monografiji European Cookery. Pred dvema letoma je z dr. Janezom Bogatajem delovno, s kuhalnico in predpasnikom, obiskala ameriško prestolnico. Zdi se, da se mi vsaki dve leti pripeti kaj zanimivega, je razmišljala pred dnevi za omizjem domačega gostišča. Kako, da so prav njo izbrali in povabili k tokratnemu nacionalnemu promocijskemu projektu, me je zanimalo ob ogledovanju tiskanega materiala, na katerem je pisalo »I feel Slovenia« ter pod Okusiti Slovenijo še Dober tek! »Jedilni list je sestavil Janez Bogataj, eden glavnih nosilcev sprejete nacionalne strategije razvoja gastronomije. Potem sva se o jedilniku seveda pogovorila in tako sem bila ob svojih predlogih tudi povabljena. O izboru vin sta rekla več z možem Dušanom. In tako sem šla kuhat in tudi skuhala,« se preskromno nasmeji Kosmačinova Vesna, ena od treh hčera Danila in Mimi Kosmačin. Predstavili naj bi čim več prepoznavnih jedi iz naših kulinaričnih regij, od pršuta, kraške skute, kuhanega jezika s črno redkvijo, piranske soli, gibanice, slovenskega vina, do ričeta s kranjsko klobaso. »Ko je Janez Bogataj povabljenim predstavil jedi, podkrepljene še iz zgodovinskega vidika, prav pri ričetu, recimo, je postregel z zgodbo iz časa Franca Jožefa, je bilo za povabljene vse skupaj še slajše,« pove Vesna.

Kulinarični izziv v New Yorku

Prvi slovenski kulinarični izziv se je zgodil v newyorškem hotelu Millenium, kjer so s pestrim jedilnikom postregli 135 udeležencem delavnice ter nekaj našim diplomatom. Srečanje so pospremili veleposlanik Slovenije v Ameriki Samuel Žbogar z ženo Majo, generalna konzulka v New Yorku Alenka Suhadolnik ter veleposlanica pri ZN Sanja Štiglic. »Tudi nekaj vplivnih turističnih novinarjev, ki spremljajo gastro-enologijo, nam je uspelo navdušiti,« Vesna Čarman začenja kuharsko pripoved, ki so ji dali naslov Okusiti Slovenijo – na stičišču evropskih Alp, Mediterana in Panonske nižine. »Na zdravje! smo rekli prigrizku: ajdovemu kruhu z bučnimi semeni in piransko soljo Solni cvet, ob to smo postregli Mastnakovo penino Valvasor. Potem smo šli zares od Alp proti Mediteranu,« pogleduje svoje zapiske z recepti šefinja Vesna. Koroška skuta z bučnim oljem ter kraški pršut z olivami sta morala vzbuditi apetit še tako kulinarično razvajenim. Usta so si splakovali z vipavskim vinom Pinot Gris iz kleti Tilia. Da je imel prste zraven dr. Bogataj, je bilo opaziti pri hladni predjedi. Imenoval jo je nedeljska popoldanska poslastica meščanov. Na krožnik pa so nadevali kuhan goveji jezik s črno redkvijo in ob to postregli avtohtono vino pinela. Janež z mediteranskih vrtov je rižota s koromačem, topla predjed, ki ji je pripadel istrski Casmere Rosee iz kleti Santomas. Morali so biti navdušeni. Povprašam, kako so prišli do sestavin. Ste jih prinesli s sabo? »V glavnem ja, skoraj vse smo poslali pred odhodom. Od pršuta, bučnega olja, koruznega zdroba, soli. Tudi v Washington so šli tartufi (poljska gomoljika) in kranjska klobasa, haha. Tukaj izbrana vina pa je priskrbel Emil Gaspari, slovenski podjetnik v Ameriki, s tisoč in enim kontaktom,« Vesna nadaljuje z glavnim, Martinovim praznikom na krožniku. Kakopak, pečena gos z mlinčevimi štruklji in dušenim rdečem zeljem z Batičevim rosejem. Sladkost panonskih ravnic in gričev, zadnji krožnik, na katerem je povabila prekmurska gibanica s sladoledom z bučnim oljem. Ob to slast je šlo še sladko vince Galileus vinarja Matjaža Lemuta.

 

Je bilo naporno, verjetno tudi zanimivo? »Prav jamrala ne bi, haha. Nekaj problemov je bilo. Predvsem organizacijskih. Recimo, nisem našla modela za lešnikov »parfait« (zmrzlino), skrinja je bila premajhna. Vmes sem se spraševala, ali je sploh res. Potiš se, kot rečemo, krvavi pot potiš, vsi so skušali pomagati. Celo veleposlanikova simpatična žena Maja mi je odstopila svojo kuhinjo, da sem v njeni pečici spekla loško mešto. En dan sem začela ob sedmih zjutraj in končala ob štirih proti jutru. Ampak, ko enkrat spelješ meni in skuhaš, je super,« je slikovito prepotovala iz New Yorka v Washington. Ali je bil čas za oglede in kaj zanimivega? »Seveda. New York sva si s hčerko Nino ogledali ob izjemnem vodenju Emila Gasparija. Meni je stokrat bolj všeč prestolnica, kot mesto sanj,« Nina, študentka psihoterapije, povsem iz teme pove, da v modni čevljarski trgovini Manolo Blahnik, ki jo poznamo iz filma Seks v mestu, zase ni dobila čeveljcev.

Slovenci smo znani gostitelji

Da smo Slovenci znani gostitelji, ki radi postrežemo s kruhom in vinom, so zapisali na spremni jedilni list, ki je pričakal 73 povabljenih na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu. Med njimi tudi vplivna senatorja, Američana slovenskih mater, Georga Voinovicha, republikanca iz Ohia, in Toma Harkina, demokratskega senatorja iz Iowe. Harkinova mama Francka se je preselila čez lužo iz vasi Suha, a umrla, ko mu je bilo deset let.

»Čudovita hiša, vrt, terasa, le diplomati so pozabili na kuhinjo,« Vesna opiše imenitnost veleposlaništva. »Tudi tu je Janez Bogataj odigral hvaležno vlogo. Večerjo je sijajno predstavil,« predstavi večerno doživetje. »Na začetku smo jim postregli s tremi vrstami kruha, čebulnim, oljčnim in bučnim z namazi iz prekajene postrvi, zeliščne skute in obveznim pršutom. Ob mizi so dobili ričet s kranjsko klobaso. Pravijo, da ga naši izseljenci še vedno znajo skuhati. Loška mešta (krompir in koruzni zdrob) iz Majine pečice (se smeji) in istrskimi tartufi je tudi navdušila, se mi zdi,« in spotoma pohvali hčerko Nino, ki je bila v veliko pomoč, in da je odlično pripravila lešnikov sladico. »Še telečjo ribico s sirovimi štruklji, naš nacionalni simbol, sem jim skuhala in ne vprašaj, kje in kako,« se Vesna in Nina Čarman nasmejani spominjata kulinarične izkušnje. Bi po vsem tem morda drugače oblikovala, pripravila jedilnik? »Ne, kje pa. Uspelo se nam je izvrstno predstaviti. Morda bi lahko dodali še morsko ribo, lastovko, brancina,« je razmišlja ter bila očarana nad srečanjem z bivšima veleposlanikoma v Sloveniji.

Večerje sta se udeležila tudi Johnny Young s soprogo Angelo Clark ter Thomas Robertson z ženo Antonietto. »To pa je občutek, ki ti odvrne in za kar je vredno potrpeti. Poklical me je bivši veleposlanik Robertson, v času službovanja naš dragi gost, in me je predstavil, žena diplomata Younga pa je zbranim razložila, kako sta doživela prvo slovensko kosilo prav pri nas. Kot bi bila v nebesih, kako so mi polaskali,« se je spominjala toplega sprejema. »Odkrito povedano, vsota za promocijo se sliši res velika, verjetno bi se dalo še kako drugače ali celo kaj prišparati. Jaz jim nisem nič računala, le za stroške sestavin smo se dogovorili,« je bila kuharska mojstrica ob koncu kanček kritična. »Dobila pa sem novo povabilo, da z možem prideva znova v Washington. Seveda s predpasnikom. Zame vsekakor čast in nadgradnja moji kuhariji,« s šefinjo gostišča Pri Danilu končamo zanimiv pogovor. Morda so Američani, kot pravi naš pregovor, prav skozi želodec vzljubili našo malo deželo številnih pokrajin, razlik in okusov.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 6. julij 2009 / 07:00

Uspel jubilejni pohod na Sv. Jakob

Preddvor - Zadnjo junijsko nedeljo je na Sv. Jakob nad Preddvorom prišlo lepo število obiskovalcev, udeležencev že 20. družinskega pohoda na Sv. Jakob, ki ga tradicionalno pripra...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...