Vsi hočejo Poljansko obvoznico
Projekt Poljanske obvoznice je star najmanj tri desetletja. Vsakokrat, ko so ga poskušali spraviti v življenje in promet iz mesta speljati okoli njega, se je zapletlo in ceste niso zgradili. Zato ni čudno, da ljudi ob sedanjih zapletih skrbi, da obvoznice spet ne bo.
Kogarkoli poslušaš v Škofji Loki in okolici, vsakdo trdi, da je Poljanska obvoznica nujno potrebna. Sedanji vse gostejši promet skozi mesto slednjega vse huje obremenjuje. Tovornjaki, ki vozijo v Poljansko dolino, se komaj stisnejo skozi ožino na Poljanski cesti, zaradi njihove teže se tresejo hiše, celo osebni avtomobili se na tem mestu težko srečujejo. Če si pešec ali kolesar, je pot po Spodnjem trgu in Poljanski cesti prava avantura, kako težko ta vsakodnevna bremena prenašajo šele tisti, ki tu živijo! Obvozna cesta okoli mesta bi težave razrešila, so ugotovili že pred leti. Celo več, s takšno cesto proti Poljanski dolini in naprej bi lahko povezali Ljubljano in Gorenjsko s Primorsko, začeli so govoriti o četrti razvojni osi, saj bi imela povezovalna cesta izjemen gospodarski pomen.
Javne obravnave v zvezi z obvoznico so potekale od devetdesetih let. Izdelanih je bilo enajst variant, naposled pa sprejeta tako imenovana modra varianta, za katero je potem občina postopke vodila naprej. Na pobudo občine je tudi država umestila obvoznico v svoje programe. Leta 2002 je bil sprejet lokacijski načrt. S tem, ko je občina za 36 milijonov evrov vreden projekt pridobila tudi denar iz državnega proračuna in iz evropskih sredstev, se je zdelo, da je Škofja Loka obvoznici bližja kot kdajkoli prej. Lani so zgradili križišče na Ljubljanski cesti, ki se navezuje na obvoznico, letos ga gradijo na drugi strani v Zmincu, kjer naj bi obvoznica prišla na poljansko stran iz predora pod Stenom. Le za glavni del Poljanske obvoznice skozi vas Suha proti prihodnjemu predoru je nastopil problem.
Pojavila se je civilna iniciativa, ki nasprotuje predlagani izvedbi obvoznice, ki naj bi skozi vas Suho potekala po nasipu, nasprotuje pa tudi gradnji krožišča v vasi. Razlog ni le skrb za kmetijsko zemljo, ki bi jo s tem velikim projektom izgubili, pač pa tudi dejstvo, da obvoznica vas preseka na dvoje, enega od kmetov odreže od njegovih kmetijskih zemljišč, s cesto na nasipu pa jih skrbi tudi večja poplavna ogroženost. Pripadniki civilne iniciative tudi trdijo, da z obvoznico ne bi rešili prometnega problema Škofje Loke, pač pa bi ga s Poljanske ceste in Spodnjega trga zgolj prenesli na Suho. Člani civilne pobude bi se bili s predlagano obvoznico pripravljeni sprijazniti, če bi jo skozi Suho speljali namesto po nasipu prek nadvoza. Predstavnikom občine in ministrstva za promet civilnih pobudnikov ni uspelo prepričati ne s študijami o prometu ne z dokazi o poplavni varnosti. Civilni pobudniki so tudi očitali, da se na občini niso pripravljeni pogovarjati in prisluhniti njihovim argumentom, da niso pripravljeni ničesar popraviti v lokacijskem načrtu. Na nasprotni strani pa so jim odgovarjali, da so popravki lahko le manjši, kajti večji bi zahtevali spremembo ali ponovno sprejetje lokacijskega načrta, kar bi pomenilo vsaj dve leti dela, ponovno projektiranje in možnost, da izpadejo iz državnega (in evropskega) financiranja.
Kljub nasprotovanjem je naložbenikom uspelo pridobiti večino zemljišč na trasi obvoznice, zataknilo se je pri dveh, za katere je stekel postopek razlastitve. Decembra lani je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje za prvo fazo Poljanske obvoznice (na odseku od Ljubljanske ceste do predora pod Stenom). Tri mesece kasneje je ministrstvo za okolje in prostor gradbeno dovoljenje razveljavilo in vrnilo upravni enoti v ponovno obravnavo. Kaj to pomeni, za koliko časa se bo spet odmaknil začetek gradnje Poljanske obvoznice, ali zaradi tega lahko investitorja (občina in družba za državne ceste) izgubita že zagotovljene denarne vire, ali projekt obvoznice zaradi tega lahko v celoti propade?
Politizirana Poljanska obvoznica
Že doslej zelo politizirana tema v občini je postala še bolj vroča. Svetnik SDS Anton Peršin je zahteval izredno sejo občinskega sveta. Namesto tega je župan Igor Draksler sklical sestanek predstavnikov občinskih strank in list. Kaj je ta prinesel? Svetnik Anton Peršin nam je o tem povedal: »Pogovarjali smo se o oceni stanja pri načrtovani gradnji Poljanske obvoznice in o možnih rešitvah za naprej. Svetniki smo stvari sicer formalno zaključili, občini in drugim investitorjem pa predlagamo, da se s pritožbeniki pogovorijo. Potreben je dialog med obema stranema. Od župana smo izvedeli, da sprememba lokacijskega načrta ne pride v poštev, ker utegne za več let odložiti gradnjo obvoznice. Ostaja pa vprašanje, kaj pomeni zamik zaradi ponovnega odločanja o gradbenem dovoljenju. Če bi to pomenilo dveletni zamik, bi morda lahko tvegali večje spremembe glede obvoznice. To vprašanje ostaja odprto. Sicer pa smo si glede Poljanske obvoznice enotni: vsi smo za to, da se zgradi.«
»Predstavnike političnih strank in list smo obvestili o stanju pri gradnji Poljanske obvoznice. Gre za to, da je ministrstvo za okolje in prostor gradbeno dovoljenje in zadevo vrnilo upravni enoti v Škofji Loki v ponovni postopek. Naša naloga je dopolniti dokazila o razpolaganju z zemljišči, to bomo storili, sicer pa postopke peljemo naprej, kot nam veleva zakon. Očitek, da se nismo pripravljeni pogovarjati, ne drži, še vedno smo pripravljeni na dogovor, vendar v okviru sprejetega lokacijskega načrta,« je o skupnem sestanku povedal župan Igor Draksler.
Bo v primeru, če se gradnja Poljanske obvoznice zaradi zapletov v upravnih postopkih zavleče, ta investicija izgubila državni denar in s cesto spet ne bo nič? Vprašanje smo naslovili na Ministrstvo za promet, kjer so nam takole odgovorili: »Zaradi razveljavitve gradbenega dovoljenja za izgradnjo obvoznice Škofje Loke bodo predvidoma "izgubljena" proračunska sredstva, ki so bila v letu 2007 rezervirana za ta projekt (lastna udeležba pri evropskih sredstvih ter integralna proračunska sredstva, namenjena predvsem pokrivanju DDV). Če ne bo nadaljnjih zapletov in se bo gradnja prihodnje leto lahko začela, bodo sredstva za obvoznico v letu 2009 znova planirana, vendar pa seveda žal na račun drugih projektov iz skupne planirane kvote, namenjene za investicije v državne ceste. Evropska sredstva zaenkrat (zaradi pravila n+3) še niso "zgubljena"; če pa se bo projekt časovno odmikal, bo potrebno začeti razmišljati o nadomestnih projektih, saj bodo zamude, glede na predvideno črpanje evropskih sredstev, lahko postale nenadomestljive.«