Šmarnogorski zvonček želja

Za Šmarno goro (669 m. n. v.) velja, da je najbolj obiskana gora v Sloveniji.

Nanjo vodijo številne poti. Najbolj obljudena je Pot čez korenine, ki se začne pri gostilni Grad v Tacnu. Če se na Šmarno goro odpravite z Gorenjskega, predlagam, da se nanjo povznete iz Zavrha (v vasi si lahko ogledate tudi rojstno hišo Jakoba Aljaža) ali iz Vikrč. Iz Zavrha na goro vodi tudi vozna cesta, primerna za vzpon z gorskimi kolesi. Nekaj težav je ponavadi s parkiranjem. Mi smo tokrat imeli srečo in našli prosto parkirno mesto ob cesti v Vikrčah, od koder smo se povzpeli na goro. Če se na goro podate s predšolskimi otroki, računajte na kakšno uro hoje. Vzpon je ponekod kar strm.

Ob poti tik pod vrhom stoji zvonček želja, na katerega otroci radi zvonijo. Kot nas informira tam postavljena tabla, se puščavnica in zvonček sv. Antona omenja že leta 1846. V votlini je bila na les naslikana svetniška podoba, poleg pa zvonček. Leta 1890 so postavili današnji kip, ki ga je iz peščenjaka izdelal Josip Grošelj. Ker se je star zvon ob puščavnici obrabil, je leta 1924 Livarna v Šentvidu darovala nov zvon, ki so ga postavili na mesto, kjer stoji še danes. Zvonček je bil ponovno zamenjan leta 1990. Prvotno so pri sv. Antonu zvonili za zdravje prašičev in živine, pomagal naj bi tudi pri človeških boleznih, nekateri so zvonili celo z zobmi, kar naj bi odpravljajo zobobol, dekletom naj bi pomagal celo do ženina. V danšanjem času pa velja za zvon želja. Od zvona je do vrha, od koder je lep razgled, le še nekaj metrov. Na vrhu je gostilna ter cerkev Matere Božje iz sredine 18. stoletja. V njej je služboval tudi sloviti duhovnik, skladatelj in planinec Jakob Aljaž.