Takšne rasti bodo težko ponovljive

Tako o gibanju tečajev na Ljubljanski borzi v zadnjih letih in letos, ko so vrednosti delnic močno padle, pravi Jani Javornik, vodja trgovanja v Gorenjski borznoposredniški družbi.

Borza se je po strmoglavljenju tečajev pred mesecem dni umirila. Ste takšne padce že doživeli?

»V Sloveniji takšnih padcev še ni bilo, saj smo bili vajeni le poti navzgor, sedaj pa so se zgodili padci tudi po pet do deset odstotkov na dan. Doživeli smo že padce na domači borzi, vendar so bili ti manj siloviti in so trajali daljše obdobje.«

Kateri so najpomembnejši razlogi za takšne padce?

»Srž nihanj na Ljubljanski borzi je ponudba delnic na njej. Razlogov pa je več: borza je majhna, ponudba delnice omejena, enako je z likvidnostjo delnic, veliko družb je že konsolidiranih, prostih delnic je zelo malo. V majhni ponudbi je veliko razlogov za hitre rasti tečajev. In seveda padce. Letni promet na Ljubljanski borzi je takšen kot na frankfurtski v nekaj urah.«

Zadnja leta je pri nas veljala evforija. Zakaj?

»Evforija na strani povpraševanja se ponavadi dogaja takrat, ko začnejo tečaji rasti. Dlje časa je tako, pol leta ali eno leto, večja je evforija. Lani so bili še drugi, dodatni impulzi, kot je privatizacija Telekoma (ki je potem propadla), določene prevzemne špekulacije, izdaje izvedenih instrumentov – certifikatov na slovenske delnice, ki so zelo vplivali, da so šli tečaji izjemno navzgor (in letos navzdol). Seveda so tu še drugi razlogi. Tečaji so bili napihnjeni. Če z analizami primerjam slovensko Krko s konkurenti na Madžarskem, Češkem ali v Nemčiji, vidim, da je Krka relativno še vedno malce precenjena, enako velja tudi za Petrol ali Luko Koper. Pri nas žal nihče ne upošteva analiz, ki so v svetu splošno uveljavljene. Poznamo tehnično (glede na gibanja tečajev v preteklosti skušamo napovedati gibanje v prihodnosti) in temeljno analizo (ocenimo notranjo vrednost delnice, ki jo primerjamo s ceno te delnice na trgu). Dejstvo je, da ti dve analizi nimata na Ljubljanski borzi nobene teže, ampak tečaje krojijo drugi dejavniki, ki smo jih omenili zgoraj. «

Pa vendar so jeseni kupci kupovali in brezglavo višali vrednosti tečajev.

»Na podlagi analiz smo borzniki že pred časom ocenili, da so delnice precenjene, pa so tečaji še vseeno zrasli za 50-100 odstotkov. Temu pravimo klasična evforija. Dejanska vrednost delnice Telekoma je bila že ob prihodu na borzo morda malce precenjena, potem pa je tečaj zrasel z 280 na 500 evrov. Po temeljni analizi smo takrat ocenili, da je prava vrednost Telekoma na današnji ravni – okrog 250 evrov. Danes je s to delnico relativno malo prometa, še pol leta nazaj pa je vladala evforija pri nivojih okrog 500 evrov, ko so kupci menili, da bo prevzemnik kupil Telekom za kakršnokoli ceno. Vendar so si tujci premislili in umaknili.«

Ali lahko pri nas še kdaj pričakujemo takšne rasti tečajev na borzi?

»Na razvijajočih se trgih, kot je naš, lahko. Znova lahko doživimo evforijo. Trenutno sicer vlada negativno vzdušje oziroma obdobje previdnosti, saj se jih je veliko opeklo. Predvsem tisti, ki so lani pomladi in poleti najemali t. i. lombardne kredite, torej posojila na podlagi zastave vrednostnih papirjev. Po nekaterih ocenah jih je bilo kar za 150 milijonov evrov. Takšni krediti so ponavadi kratkoročni, večina jih je ali jih bo v kratkem zapadlo. Vsi ti so v minusu, zato v kratkem času ponovitve evforije ni pričakovati. Lahko se zgodi celo nov, manjši prodajni pritisk na borzo, ki ga lahko še malo poglobi nabiranje denarja za nakup Pozavarovalnice Sava (če bo izglasovana prodaja).

Sicer pa je v Sloveniji veliko prostih sredstev (to smo lahko lepo videli pri prodaji NKBM, ko je bilo večino sredstev vrnjenih) in veliko potencialnih kupcev ni zadovoljnih z vezavo denarja na banki, še posebej sedaj, ko imamo inflacijo višjo od obresti na depozit. Borza je dobra alternativa, vendar je treba gledati dolgoročno. Seveda pa je naša borza majhna, zato se lahko zgodi tako hitra rast kot tudi hiter padec. Je pa žalostno dejstvo, razvidno iz Biltena Banke Slovenije, da ima še vedno večina varčevalcev, ki ima denar na banki, le-tega vezanega v obliki vloge na vpogled, ki je najslabše obrestovana.«

Ali to pomeni, da se trend tečajev (pred nekaj tedni so znašali skoki od pet do devet odstotkov na dan) še ni in se tudi ne bo obrnil?

»Imeli smo kratkoročni odboj, to je 2-3-tedensko rast ob nizkem prometu. Za potrditev pozitivnega trenda pa potrebujemo predvsem visok promet. Tega pa trenutno ni na Ljubljanski borzi. Prej so tečaji dolgo časa rasli, kupovali so tudi tuji skladi in izdajatelji certifikatov na slovenske delnice – ti pa so bili v zadnjem času bolj na prodajni strani. Vzrok so seveda številni izločeni certifikati na slovenske delnice, izdajatelji le-teh so se morali ekspresno znebiti velike količine domačih delnic. Večina investitorjev razmišlja napačno, saj vlagajo, ko tečaji rastejo ali so na višku, namesto da bi takrat prodajali in obratno.«

Je sedaj čas za nakup vrednostnih papirjev?

»Strankam svetujem, da naj investirajo del privarčevanih sredstev. Tečaji so že ugodni, vseeno pa so višji kot v primerljivih podjetjih v tujini. Predlagam četrtino do tretjino privarčevanih sredstev v investiranje, ostalo pa naj še malce počaka. Vse pa bo odvisno od t. i. sprožilcev. En od teh je ameriška nepremičninska kriza, ki se je razširila tudi v Evropo in še ni sanirana. Veliko bo odvisno tudi od polletnih rezultatov družb. Zelo pomemben dejavnik je tudi morebitna kotacija Zavarovalnice Triglav, NLB-ja, Abanke in javna prodaja Pozavarovalnice Sava, pa tudi od zanimanja tujcev. Vsekakor svetujem preudarno investiranje, po delih, z dobrim nasvetom.«

Kam bi lahko vlagali Slovenci, da bi dosegli rasti, kot so bile v zadnjih treh letih?

»Takšne rasti ni nikjer drugje – seveda govorimo tukaj o delnicah in ne o izvedenih finančnih inštrumentih. V zadnjih treh letih je Ljubljanska borza zrasla za 300 odstotkov in je po donosnosti med najbolj donosnimi na svetu. Razloge smo že opisali, kdor takšne donose zagotavlja ali pričakuje tudi v prihodnje, pa zavaja oziroma se slepi. Zelo optimistična je 15-odstotna letna rast tečajev. Na dolgi rok, v treh do petih letih delnice zagotovo prinašajo več kot banke – vendar pa je treba vzeti v zakup tudi take skoke, ki smo jim priča sedaj. Višji donosi so možni le na razvijajočih trgih, kot smo lahko videli tudi na azijskih trgih in Balkanu, vendar smo na Balkanu doživeli še večjo korekcijo kot doma.«

Kje imate Vi naložen denar?

»V tem poslu sem že osem let, do sedaj nisem imel nikdar vezanega denarja na banki. Stalno sem varčeval v vrednostnih papirjih. Ob nakupu nepremičnine pa sem bil prisiljen vse prodati. Žal je bilo to konec leta 2006, torej tik pred tem, ko so tečaji še močno rasli. Lahko bi se tolkel po glavi, vendar se ne, saj sem dosegel svoj cilj. Vsak, ki gre na borzo, si mora postaviti mejo. Tako pri doseženem dobičku, kot pri realizirani izgubi. Kdor misli, da bo prodal delnico po najvišjem tečaju oziroma jo kupil, ko bo najnižje, živi v iluziji. Tega se preprosto ne da predvideti. Slovenci smo prevečkrat preveč pohlepni, tudi zato je naša borza v preteklosti tako zelo rasla. Velikokrat slišimo zgodbe, ko nam stranka razlaga, da je sosed z dobičkom iz borze kupil nov avto … Ni hudir, da tudi nam ne bi uspelo! To je preveč ozko gledanje na borzo, saj ne vzamejo v zakup tudi možne izgube.«

Ste se kdaj opekli?

»Seveda, predvsem z izvedenimi finančnimi instrumenti – certifikati z visokimi finančnimi vzvodi. Vendar pa je bilo to špekuliranje z manjšim delom portfelja (le nekaj odstotkov), saj lahko pri takšnih transakcijah v kratkem času zelo veliko zaslužiš pa tudi izgubiš. To je zelo tvegan posel. Vsak borznik se je tudi opekel, ločiti pa moramo med investiranjem in špekuliranjem. Kdor si želi na dolgi rok nek normalen donos, ga bo tudi dobil – torej naj investira. Kdor pa želi kratkoročno obračati denar – ta pa špekulira in mora vzeti v zakup tudi izgubo! Zato vsem, ki so danes v minusu na domačem trgu, svetujem, da ne prodajajo. To bi bila največja neumnost.«

Kdaj se bodo tečaji vrnili na raven pred novim letom?

»V dveh, treh letih ali celo kasneje bodo tečaji na enaki ravni kot pred padcem. Določeni tečaji so padli za 50 odstotkov, kar pomeni, da morajo sedaj zrasti za 100 odstotkov, da bi prišli na enak nivo. Kdor denarja ne potrebuje, naj počaka. In ne glejte vsak dan tečajev, poglejte čez pol leta in bo že bolje.«