Nominator 294

Tokratno s kulturo obogateno prepletanje posla z umetnostjo se je zgodilo v kranjski družbi Iskratel.

Lahko bi rekel, da so najprej poskrbeli za svojo novejšo podobo, saj so v nekaj zadnjih letih temeljito posodobili tako notranjost kot zunanjost podjetja. Arhitektka Monika Fink je ob modernih rešitvah dodala novo uporabno vrednost vhodu, vstopni avli, kjer so bile že v preteklosti priložnostne likovne razstave. V precej stekla, kovine in granita »oblečena« Iskratelova galerija, tokrat v sodelovanju galerije Equrna in njene direktorice Teje V. Brejc, gosti akademsko kiparko Mileno Braniselj. Avtorico, ki se predstavlja s kiparskim ciklom Mobili na veter – Mobili na dotik, v Sloveniji in na tujem ima postavljenih enaintrideset javnih del, od leta 1979 je dvainpetdesetkrat samostojno razstavljala ter sodelovala na več kot dvesto skupinskih razstavah, je predstavil finančni direktor družbe Metod Zaplotnik in s tem po krajšem »umetniškem« premoru napovedal novo galerijsko obdobje, cikel kiparskih razstav. Čeprav se je uradno odprtje zgodilo skoraj sredi delavnega »procesa«, je glasbena kulisa jazz skupine K 3, treh Klemenov, pripomogla, da smo se z umetničinimi mobili na veter lažje dotaknili umetnosti. Zanimivo postavitev si je ogledal tudi glavni direktor Andrej Polenec ter ob razlagi Milene Braniselj: »Gibanje je spreminjanje, premikanje, razvoj, borba – torej stanje, kar živi, se bori, giblje,« pokazal zanimanje za patinirane bronaste skulpture. Mobili s svojim umetniškim izzivom gibanja ponujajo precej simbolne podobnosti z visokim biznisom. Mar ne? In Iskratelova galerija kar kliče po novi umetniški pripovedi.

Novo pripoved, poslovno in modno, pa je pred dnevi predstavila Rašica. Še vedno tista naša, ki se je skozi ime in »štrikarijo« dodobra zapisala v našo preteklost. Čeprav so njeni začetki zapisani v čas pred drugo vojno, se je v 60. in 70. letih razvila v največjega proizvajalca modnih pletenin na prostoru nekdaj skupne države. Kot še marsikje se je tudi v Rašici zgodil moment »jugo trga« in vse druge poslovne »pretumbacije«. Rašica ni modna muha enodnevnica, je način življenja, kajti ustvarja modo, ki ostaja, se zdaj precej samozavestno predstavlja pod novim lastništvom. Dobrovoljni direktor in lastnik Rašice, družbe, ki je lani praznovala šestdeset let obstoja, Matej Raščan je pred dnevi s svojo ekipo povabil v prenovljeno trgovino v Ljubljano. Da po uspeli jesensko zimski kreaciji linije z imenom R-exclusive, predstavijo povsem svežo, prihajajočo kolekcijo za pomlad in poletje. Pomenljiv nasmeh Mateja Raščana, za katerim se predstavlja nova čudovita podoba Nevenke Dujmović, na tujem uspele hrvaške top manekenke, je obetal prijetno večerno modno druženje. Predstavil se nam je avtor kreacij R-exclusive, modni oblikovalec Zoran Garevski, v Ljubljani živeč in ustvarjajoč Makedonec, ki se je preizkusil tudi na mednarodnem modnem prostoru. Modno sodobnost je Zoran Garevski povezoval z elementi, značilnimi za šestdeseta leta. Razmišljal je, kako klasično krojaštvo, ki se je razvijalo stoletja, uporabljati pri razvoju sodobnejših oblik. »Tradicija te vodi naprej,« in bil prepričan in dodal, da se sodobnost ne sme bati pogleda v preteklost. O oblačilni in modni preteklosti na Slovenskem bi lahko ure dolgo kramljali z legendo Rokom Lasanom, dolgoletnim ustvarjalcem modnih dogodkov. »Rocco«, sanjač preporoda slovenske mode, je eden tistih, brez katerega je tradicionalni Modni bazar nepredstavljiv. Tako kot dolgoletno delovanje Društva modnih delavcev, zdaj Studia DMD. Dogodek sta pospremila s Hermino Kovačič, glavno urednico Diners Club Magazina, ki ga je po prevzemu, imenovanju na uredniško mesto temeljito posodobila. Tudi Hermina poklicno že dlje spremlja svetovni modni utrip. In ve povedati, kako so Naomi Campbell, Ben Affleck, Sly – Sylvester Stallone in še kdo iz prve »jet set« lige videti v živo. Kako pomembna, nepogrešljiva je posameznikova stilska podoba, pa bi lahko pripovedovala šarmantna Slavka Pajk, stilistka in svetovalka za oblačenje. Slavka je od vsega začetka na Pop tv kot modna svetovalka pripomore, da so tisti, ki jih gledamo, videti vsaj bolj urejeni, če že ne lepši. Ha. Ker je bila pred leti manekenka in kasneje »foto muza« svojemu kasnejšemu možu Milanu Pajku, sva skupaj občudovala mojo rezervno-servisno Leico M8. Krasna reč. Dobro počutje in veliko ustvarjalne uspešnosti pa gre, danes, na veliki četrtek privoščiti ekipama Dušana Šuštarja iz NLB in Stojan Žiberta iz BPT-Svilanita. Še uradno, slovesno in predpraznično so si odprli nove poslovne prostore. Čestitka! Vesele velikonočne praznike vam voščim!