Preteklost ni jamstvo za prihodnost

Vlagatelji delajo največje napake, ko izbirajo vzajemne sklade na podlagi njihovih preteklih donosov, pa čeprav izkušnje kažejo, da pretekli donosi niso jamstvo za donose v prihodnosti.

Kranj - Ljudje, ki imajo višje mesečne prejemke kot izdatke, se pogosto sprašujejo, kam naj naložijo »odvečni« denar. Možnosti za varčevanje je v kapitalizmu veliko več, kot jih je bilo nekdaj, a hkrati je tudi več nevarnosti, pasti. V takšnih razmerah je varčevanje postalo prava »umetnost« med varnostjo in donosnostjo, vsak varčevalec pa se mora sam odločiti, koliko je pripravljen tvegati in s kolikšnim deležem prihrankov. Najbolj varna je bančna naložba, do zneska 22.000 evrov je vključena tudi v jamstveno shemo, vse ostale oblike so povezane z večjim ali manjšim tveganjem. Ena od možnosti so vzajemni skladi, ki tudi v Sloveniji postajajo vse bolj priljubljena oblika varčevanja.

Vzajemni skladi primerni za dolgoročno varčevanje

Varčevalec, ki se je odločil, da bo del prihrankov vložil v enega ali več vzajemnih skladov, mora vedeti, kako takšni skladi delujejo, katere so njihove prednosti in slabosti, kakšno je tveganje … Varčevanje v vzajemnem skladu je primerno predvsem kot dolgoročno varčevanje za dodatno pokojninsko varčevanje ali varčevanje za predčasno upokojitev, za reševanje stanovanjskega problema, za nakup nepremičnine ali druge dobrine večje vrednosti ter za pomoč otrokom pri šolanju ali nakupu stanovanja. Ko vlagatelj nakaže denar v sklad, ga ta v skladu z naložbeno politiko porabi za nakup domačih in tujih vrednostnih papirjev, vlagatelj pa za vložek dobi določeno število enot premoženja oz. investicijskih kuponov. Njihovo vrednost lahko dnevno spremlja v tečajnici vrednostnih papirjev, iz katere je tudi razvidno, koliko se je vrednost spremenila glede na prejšnji dan, v letošnjem letu, v zadnjem letu, v zadnjih treh letih …

Velika razpršenost in manjše tveganje

Prednost varčevanja v vzajemnem skladu je v tem, da sklad denar nalaga v različne domače in tuje vrednostne papirje in da s tem doseže veliko razpršenost in s tem tudi manjše tveganje. S premoženjem sklada upravljajo za to usposobljeni ljudje, vlagatelj pa investicijski kupon oz. enoto premoženja lahko kadarkoli proda. Donosnost skladov ni zajamčena, vlagatelj tvega, da bo v času varčevanja ustvaril višjo ali nižjo donosnost od pričakovane. V primeru, da je donosnost celo negativna, ne bo dobil nazaj niti celotnega začetnega vložka, a čim daljše je varčevalno obdobje, toliko manjša je takšna možnost. Donosnost je največ odvisna od razmer na kapitalskih trgih, na katere vzajemni sklad pretežno nalaga denar.

Najbolj tvegani so delniški skladi

Tudi vzajemni skladi se razlikujejo po tveganosti. Najbolj tvegani so delniški skladi, ki večino denarja nalagajo v delnice, sledijo jim kombinirani skladi, ki vlagajo v delnice in obveznice, najmanj tvegani pa so obvezniški skladi. Poleg teh poznamo še indeksne, garantirane in denarne sklade ter sklade skladov. Za indeksne sklade je značilno, da je vrednost enote premoženja odvisna od gibanja indeksa, ki ga oblikujejo posebej za ta namen. Pri enem od skladov je, na primer, vrednost odvisna od gibanja košarice delnic tridesetih velikih evropskih podjetij. Garantirani sklad zagotavlja nominalno vrednost vloženega zneska, sklad skladov vlaga denar v delnice oz. enote drugih investicijskih skladov, denarni sklad pa ga nalaga v varnejše kratkoročne vrednostne papirje oz. v instrumente denarnega trga z najvišjo bonitetno oceno, kot so zakladne menice, komercialni zapisi, bančna potrdila o vlogi in podobne varne naložbe.

Večina skladov letos v rdečih številkah

V tečajnici vzajemnih skladov je več kot dvesto domačih in tujih vzajemnih skladov, ki »zbirajo« denar na slovenskem trgu. Delniški skladi, ki prevladujejo v ponudbi na slovenskem trgu, so letos razen redkih izjem v rdečih številkah, nekateri so v prvih dveh letošnjih mesecih v primerjavi s koncem lanskega leta izgubili na vrednosti tudi več kot 17 odstotkov. Njihova donosnost v zadnjem letu se giblje v velikem razponu, od minus 33 odstotkov do plus 54 odstotkov, donosnost v zadnjih treh letih pa je pri veliki večini skladov pozitivna in pri nekaterih skladih presega tudi 100 odstotkov.

Mešani vzajemni skladi so v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi s koncem lanskega leta »pridelali« minus, ta se giblje od slabe pol odstotka do dobrih 16 odstotkov. Na letni ravni je slika že boljša, dobra polovica skladov je dosegla pozitivni donos, najboljši med njimi več kot 19-odstotnega, najslabši tudi več kot 16-odstotni minus. V zadnjih treh letih so bili vsi skladi donosni, stopnja donosnosti je znašala od 4 do 65 odstotkov.

Večina obvezniških skladov je v letošnjih prvih dveh mesecih dosegla pozitivni donos, največ 3,67-odstotnega, manjši del pa negativnega, največ 8,15 odstotka. Enoletna stopnja donosnosti se giblje od minus 7 do plus 14 odstotkov, triletna pa od minus 3 do plus 26 odstotkov.

Enote indeksnih skladov, teh je na slovenskem trgu malo, so v zadnjem letu izgubile na vrednosti do 21 odstotkov, njihova triletna donosnost pa se giblje od 16 do 34 odstotkov. Od sedmih denarnih skladov jih je v zadnjem letu pet doseglo pozitivni donos, do pet odstotkov, dva pa negativnega, eden med njimi skoraj 9-odstotni minus. Skladi skladov so letos v rdečih številkah, tudi njihova donosnost v zadnjem letu pa ni niti malo bleščeča. Tudi vsi garantirani skladi so v prvih dveh letošnjih mesecih dosegli negativno donosnost (od 2 do 13 odstotkov), na letni ravni pa se le eden lahko izkaže z nekoliko višjo donosnostjo.