Šolanje trgovskih poklicev se korenito spreminja

V zadnjih dveh mesecih preteklega leta je bil v parlamentarno proceduro dan predlog novega zakona o trgovini, ki pa ni bil sprejet. Nanj je Državni svet izglasoval odložilni veto, tako da je v ponovni obravnavi v Državnem zboru dobil le 39 od potrebnih 46 glasov podpore.

Predlog novega zakona vsebinsko ni problematičen. Zataknilo se je le pri določbi o minimalni stopnji potrebne izobrazbe za opravljanje trgovinske dejavnosti, ki jo dosedanji veljavni zakon o trgovini iz leta 1993 predpisuje, novi zakon pa jo opušča oziroma je ne navaja. Način oblikovanja strokovnih vsebin izobrazbe tako še naprej ostaja v domeni strokovnih organov Trgovinske zbornice Slovenije oziroma trgovcev uporabnikov, splošne vsebine izobrazbe pa že tako ali tako določa šolska zakonodaja. S tega vidika je bil veto brezpredmeten.

 

Trgovinska zbornica Slovenije oziroma trgovski podjetniki že po tradiciji tvorno sodelujejo pri urejanju in ažuriranju trgovskih poklicnih profilov, pri klasifikacijah, nomenklaturah in verifikacijah na novo nastalih poklicev, ki jih posodabljajo s tekočimi marketinško-tehnološkimi dosežki. Danes trgovinska zbornica večkrat izraža konstruktivno kritiko obstoječega sistema trgovskih šol, zlasti njegovega aplikativnega dela, ki ne daje pričakovanih rezultatov. V šolskih oziroma vzgojno-izobraževalnih programih se mora odmeriti več prostora in časa permanentnemu celostnemu poznavanju blaga kot doslej oziroma poznavanju novih izdelkov in storitev, ki jih nenehno prinaša globalni tehnološki razvoj, ter pridobivanju specifičnih, ožjih trgovskih poslovnih znanj, pri čemer je nujno minimizirati obseg splošno-izobraževalnih znanj.

 

Posodabljanje vzgojno-izobraževalnih programov je ekonomska konkurenčna zakonitost in je sprejeto z družbenim konsenzom. Ostaja pa še vedno nerešena dilema in sicer, kako najti v strukturi vzgojno-izobraževalnega programa kompromisni »modus vivendi« med strokovnimi in splošno-izobraževalnimi vsebinami, ki ne bi bil več razvojno zavirajoč in nesprejemljiv dejavnik tako za snovalce strokovnih vsebin kot tudi za državo, ki preko šolske zakonodaje določa splošno-izobraževalne vsebine in stopnje izobrazbe.

 

Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je podprlo predvidevano deregulacijo trgovskih poklicev. Trgovinska zbornica je ministrstvo seznanila s svojimi strokovnimi predlogi glede standarda izobrazbe, ki bi veljal za naslednjih pet let, in glede potrebe po uvedbi specializiranih programov za prodajalce, trgovske poslovodje in komercialne tehnike. O prenovi programov je razpravljala tudi skupnost srednjih trgovskih šol, ki so množično alocirane po Sloveniji. Trgovske šole bodo ohranile svojo eksistenco le tako, da se bodo čim hitreje prilagodile programskim in organizacijskim spremembam, ki jih bo prinesla deregulacija izobraževanja trgovskih poklicev v naslednjih dveh letih.

 

Kako bo videti mreža prihodnjih specializiranih trgovskih šol, si je danes težko predstavljati. Pred približno štiridesetimi leti se je v takratnih šolskih centrih za blagovni promet izvajala t. i. specializacija po blagoznanskih skupinah: za tekstilno stroko, tehnično stroko, živilsko stroko, za stroko železnine in gradbenih materialov.

 

Bodoči specialistični poklici, ki jih terja sodobni razvoj, bodo zahtevali v šolski sferi novo sistemsko preureditev vzgojno-izobraževalnih programov na podlagi na novo sprejetih izvedbenih normativov in standardov, kar zna biti za pedagoško znanost dokajšnji metodološki izziv. Zlasti delikatno bo preoblikovati strukturo predmetnika in učnih vsebin v posameznih učnih načrtih v prid strokovno-teoretičnim predmetom ter praktičnemu usposabljanju. Prevetriti bo treba poklicne profile komercialnega tehnika (ki se je leta 1962 izdvojil od splošnega tipa ekonomskega tehnika) in ekonomskega tehnika za komercialno področje, poklicni profil in šolski program za skoraj neznanega skladiščnega tehnika ipd. Največja pridobitev pa bo brez dvoma prodajalec specialist, ki bo blago (artikle) res dodobra, tekoče in vsestransko poznal in ga tako tudi uspešno prodajal. Brez temeljitega poznavanja blaga namreč ni kvalitetnega trgovskega poklica! Naj bo zgoraj povedano spodbuda za dokončno sprejetje novega zakona o trgovini in ustrezno rešitev problema trgovske izobrazbe.

 

Marko Turuk, šolski svetnik, Kranj