Prenove šolstva - zaradi potreb gospodarstva?

V zadnjih desetletjih se pri nas redno dogajajo korenite prenove šolstva, ki so dokaj stresne za učence, dijake, starše in učitelje. Šli smo že skozi toliko prenov, da smo se tega "križa božjega" že kar nekako privadili.

Zakaj se torej lotevam pisanja o tem? Zato, ker je zadnja napovedana prenova tako neumna, da česa takega ne pomnim. Gre za prenovo vseh srednješolskih – poklicnih in strokovnih programov. Začela naj bi se izvajati že letos jeseni, vendar presenetljivo majhen del javnosti sploh kaj ve o tem. Tudi šolniki ne poznajo podrobnosti, čeprav je do njihovega izvajanja le še pol leta. Vse se dogaja potiho in prikrito. Jasno je samo to, da bomo stari sistem temeljito postavili na glavo.

V preteklih prenovah smo vedno kopirali tuje (avstrijski, nemški …) šolske sisteme. Očitno lastne pameti nimamo, pa posnemamo druge. Za nameček smo te sisteme pogosto kopirali tedaj, ko so jih v izvorni državi že močno kritizirali in opuščali. Najnovejša domislica je kopiranje finskega srednješolskega sistema z argumentom, da velja za najboljšega na svetu. Njihovi dijaki na mednarodnih preizkusih znanja dosegajo najvišje rezultate, izredno usposobljen kader pa naj bi bil glavni razlog velike gospodarske uspešnosti Finske. Očitno vrhovi pri nas mislijo: če bomo posnemali finski šolski sistem, potem se bo tudi naše gospodarstvo razcvetelo. Oprostite, ampak ta sklep je povsem zgrešen. Res je, da za razvoj gospodarstva država potrebuje kader, ki je čim bolje usposobljen za delo, ampak to nikakor še ni dovolj. Tudi ob še tako dobro usposobljenem kadru ni jamstva, da se bo gospodarstvo razcvetelo, saj je lahko narobe marsikaj drugega. Vsakemu laiku je jasno, da avto potrebuje gorivo, kar pa še daleč ni dovolj za vožnjo. Ob kakršnihkoli napakah v delovanju motorja avto kljub polnemu »tanku« ne gre nikamor. Pa vendarle marsikdo pri nas trdi, da je za boljše gospodarstvo treba korenito spremeniti šolski sistem, tako da bo dajal bolj usposobljen kader. Ja pa kaj še! Po nedavnih podatkih iz Bruslja so se slovenski šolarji na istem preizkusu kot finski med 57 državami uvrstili na 12. mesto. Ni dvoma, da sodimo v krog držav z nadpovprečnim znanjem šolarjev, in prav nobenega razloga ni, da bi šolstvo morali obračati na glavo in radikalno spreminjati. Trenutno znanje dijakov se s tem lahko samo bistveno poslabša. Pa bomo to očitno vendarle počeli po ukazih z vrha. Gre samo za zgrešeno »modrost« ali pa morda tudi koristoljubje in egoizem? S prenovami šolstva namreč služi množica ljudi, ki bi sicer lahko postali nepotreben kader – t. i. tehnološki presežek.

In zakaj posnemati ravno Fince, ki jim nismo prav nič podobni? Morda se bo kdo spomnil tudi to, da bi posnemali šolski sistem po znanju drugo- in tretjeuvrščenih šolarjev Hongkonga in Kanade. Ti dve državi kažeta samo to, da je dobro znanje šolarjev mogoče zagotoviti v povsem različnih sistemih organizacije šolstva. Pa poglejmo malo še drugo plat medalje: v tako hvaljenem finskem šolstvu se po novem radi streljajo, v zadnjih nekaj letih so se »samo 4 dijaki zabodli z nožem, pa ne do smrti«, zadnja moda pa so grožnje z bombami na šolah. Šolski sistem, ki ga mi šele uvajamo, Finska že opušča in temeljito spreminja. Nekaj pove tudi podatek, da ima kar 56 odstotkov Fincev strelno orožje, ki ga lahko dobi vsak državljan, starejši od 15 let. Si še tako zelo želite, da bi bili v vsem podobni Fincem?

Za zaključek pa še moje mnenje – na žalost povsem neupoštevano pri odločanju na vrhu. Razlog dobrega znanja finskih šolarjev je predvsem v tem, da so Finci izumili lasten sistem izobraževanja, ga prilagodili svojim razmeram in ljudem, ne pa neumno in nepremišljeno kopirali od drugih. Dobro znanje in usposobljenost poklicnega kadra zagotovo ni edini razlog gospodarske uspešnosti Finske. Je samo predpogoj, ki mu je treba še marsikaj dodati. In če se vrnem k analogiji z avtom: kaj pa če z »našim avtom« (proizvodnimi delavci, podjetji ipd.) sploh ni nič narobe? Če avto ne gre naprej, je namreč treba pomisliti tudi na skrajno banalno možnost: da na »stolčku« za volanom sedi nekdo, ki sploh ne zna voziti.