Spomenik pred uničenjem (Foto: arhiv ZVKD Kranj)

Uničili spomenik talca

Uničenega spomenika talca v Dragi zaradi prevelikih poškodb ne bo več mogoče vrniti v prvotno stanje.

Begunje – Kot je že znano, je bilo sredi januarja na Gorenjskem ukradenih in uničenih več spomenikov. Eden izmed njih je bil tudi dvometrski kip talca s pokopališča v Dragi pri Begunjah. Kip, delo akademskega kiparja Borisa Kalina, je prikazoval talca, ki je bil v položaju v razkoraku, z razširjenimi rokami nazaj, s prsmi naprej in vzdignjeno glavo. Kazal je pogum, kljub temu da je čakal na usmrtitev. Spomenik je bil odkrit leta 1954 na pokopališču talcev v Dragi, ki ga je s kiparjem osnoval arhitekt Edvard Ravnikar. Pred tem je kip stal na pokopališču talcev v graščinskem parku v Begunjah.

»Spomenik je državnega pomena in zanj naj bi po novi zakonodaji skrbelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Prej smo imeli s krajevno skupnostjo podpisan dogovor, da je skrbela za vzdrževanje celotnega grobišča in okolice,« je dejala Majda Odar, vodja oddelka za družbene dejavnosti Občine Radovljica. Ker pa občina še nima sklenjenega dogovora z ministrstvom, za nujno vzdrževanje še vedno skrbi krajevna skupnost, sredstva pa zagotavlja občina.

Konzervatorska svetovalka Renata Pamić iz kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je povedala, da so vse do pred nekaj dnevi iskali kalup, s pomočjo katerega bi bilo možno znova vliti kip, a ga žal po vseh opravljenih preiskavah ni več. Tudi vnovična rekonstrukcija zaradi prevelikih poškodb ni možna. »Že februarja bomo občini posredovali strokovno pripravljen predlog, kako bi nadomestili uničeni spomenik,« je o naslednjih korakih povedala Pamićeva. Možna je replika na podlagi fotografij ali pa popolnoma novo delo. Konzervatorka še predlaga, da bi fragmente, ki so prepoznavni (pest, del obraza), ohranili in jih dali v muzej. Pest je tudi osrednji motiv razstave, ki jo je zavod pripravil v svojih prostorih. Po besedah Pamićeve prikazuje kričeč opomin, kaj se dogaja z našo kulturno dediščino.

»V krajevni skupnosti pričakujemo, da bo prišlo do vnovične postavitve kopije spomenika. Poleg visoke umetniške vrednosti je imel spomenik tudi veliko izpovedno vrednost. Ta spomenik sodi na prostor, kjer je bil postavljen,« je dejal predsednik begunjske krajevne skupnosti Drago Finžgar.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / ponedeljek, 16. julij 2007 / 07:00

V šole bo prišla konkurenca

Noveli zakonov o osnovni šoli in o financiranju vzgoje in izobraževanja sta zreli za nadaljnjo obravnavo, so z večino glasov sklenili poslanci državnega zbora.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...